letom
Betontanc na Gledaliških reminiscencah
21. 03. 2001 00.00
Plesna skupina Betontanc se s predstavo Polnočni rabljev let, ki so jo slovenski kritiki označili za "vitalno-agresivno predstavo, ki odpira polje nove betontančevske poetike", predstavlja v Krakowu na Poljskem, kjer od 22. do 25. marca poteka mednarodni festival alternativnega gledališča, letos poimenovan Gledališke reminiscence. V predstavi plešejo Primož Bezjak, Alma Blagdanič, Branko Potočan in Katarina Stegnar.
Rode na Dobu
21. 03. 2001 00.00
Ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode je prvič odkar je postal metropolit, obiskal naš najbolj varovan zapor na Dobu. Po obisku in pogovorih z vodstvom zapora, kako izboljšati sodelovanje rimskokatoliške cerkve in uprave za izvajanje kazenskih sankcij, je v zaporniški jedilnici tudi daroval mašo. Odziv zapornikov je bil presenetljiv. Od 354 obsojencev, ki prestajajo kazev na Dobu, se je obreda udeležilo preko 70 zapornikov.
Pozabljeno mesto
20. 03. 2001 00.00
New York Times je v nedeljski izdaji objavil članek o majhnem mestecu v Pennsylvaniji, ki ga je uradno štetje prebivalstva leta 2000 obšlo. Kraj se imenuje kar po organizaciji, ki ga je ustanovila, to je Slovenska narodno podporna jednota (SNPJ), in je v bistvu le razvedrilno-počitniško naselje v katerem za stalno prebiva le kakšen ducat ljudi.
Zavel je pomladni veter
19. 03. 2001 00.00
Pomlad je zavela v krajih med Sočo, Savo, Dravo, Muro in Donavo. To pa ni ostalo brez vpliva na visoko politiko v prestolnicah Dunaj in Ljubljana. Zatorej je tudi obisk predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška ob koncu tedna na Ballhausplatzu potekal v izredno prijateljskem ozračju, v današnji izdaji o obisku slovenskega premiera v avstrijski prestolnici uvodoma piše dopisnik nemškega dnevnika Frankfurter Allgemeine Zeitung na Dunaju Reinhard Olt.
Pred novim šolskim letom
18. 03. 2001 00.00
Čeprav bodo šolarji pred letošnjimi poletnimi počitnicami še kar nekaj časa gulili šolske klopi, so aktivnosti v zvezi z vpisi za prihodnje šolsko leto že v polnem teku.
Združitev dveh največjih nemških bank
16. 03. 2001 00.00
Nemški dnevnik Bild Zeitung je objavil vest o začetku vnovičnega dogovarjanja glede združevanja med med prvo in tretjo največjo nemško banko, Deutsche Bank in Dresdner Bank. Dogovori o morebitnem nastanku novega bančnega velikana, katerega bilančna vsota bi znašala 2,5 milijarde mark, so v vodo padli pred letom dni. Obe banki za zdaj navedbe časnika zanikata.
BASF posluje uspešno
15. 03. 2001 00.00
Nemški kemični koncern BASF je v preteklem letu izdatno povečal prihodke in dobiček. Dobiček iz poslovanja se je v primerjavi z letom 1999 povečal za 15,3 odstotka na 3,4 milijarde evrov. Prihodki iz prodaje so se povečali za 22 odstotkov in dosegli skoraj 36 milijard evrov. V kemičnem velikanu so se odločili, da bodo delničarjem letos izplačali rekordno dividendo v višini dveh evrov na delnico.
TotalFinaElf z rekordnim dobičkom v Franciji
15. 03. 2001 00.00
Visoke cene nafte in šibak evro so lani francosko-belgijski energetski družbi TotalFinaElf, ki ima sedež v Parizu, prinesle ne le rekordni dobiček v višini 7,6 milijarde evrov, pač pa je omenjeni znesek tudi najvišji dobiček kateregakoli francoskega podjetja. Dobiček četrtega največjega naftnega koncerna na svetu je v primerjavi z letom 1999 narasel za rekordnih 128 odstotkov.
Debitel lani uspešno
15. 03. 2001 00.00
Debitel je lansko poslovno leto zaključil s 135,2 milijona tolarjev čistega dobička, kar je sedemkratno povečanje v primerjavi z letom 1999. Kot je povedala finančna direktorica družbe Jožica Potočnik, je Debitel kljub vedno večji konkurenci na slovenskem trgu ustvaril 3,2 milijarde tolarjev skupnega prihodka, kar je 66 odstotkov več kot leto poprej. Poleg tega je Debitel ob koncu lanskega leta imel 62.200 naročnikov, kar je za 94 odstotkov več kot konec leta 1999, so sporočili iz Debitela.
Planika uspešno koraka po novi poti
14. 03. 2001 00.00
Lanski rezultati poslovanje kranjske proizvajalke obutve Planika kažejo, da podjetje zmanjšuje izgubo, ki jo je imelo v preteklih letih. Lani je namreč izguba podjetja znašala le še 490 milijonov tolarjev, medtem ko je še leto prej presegla 1,3 milijarde tolarjev. Planika je lani proizvedla več kot 1,3 milijona parov čevljev, skupni prihodki pa so se v primerjavi z letom 1999 povečali za osem odstotkov na 8,02 milijarde tolarjev. Na tujih trgih, najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Planike je nemški trg, je podjetja lani ustvarilo 5,8 milijarde tolarjev prihodkov, veliko pozornosti pa v podjetju posvečajo tudi trgom držav nastalih na območju bivše Jugoslavije, ki so bili pred razpadom te eden glavnih kupcev Planikine obutve. Podjetje želi na omenjenih trgih po besedah predsednika uprave Planike Milana Bajžlja razviti partnerske odnose z lokalnimi proizvajalci in dobavitelji.
Velenjska Era z dobičkom
14. 03. 2001 00.00
Mednarodna trgovska družba Era Velenje, ki letos praznuje 50. let obstoja, je po nerevidiranih podatkih leto 2000 sklenila s približno dva milijona nemških mark dobička, kar je v primerjavi z letom prej tretjina več. Lanska prodajo Ere se je povečalo prav tako za tretjino, in sicer na 240 milijonov mark. Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik uprave Ere Gvido Omladič, je lani za približno 20 odstotkov porasel tudi prihodek na zaposlenega. Ta je dosegel 1,95 milijona tolarjev. Uspešno poslovanje so zabeležili tudi v skupini Era, ki v 130 prodajalnah po vseh Sloveniji zaposluje 1800 delavcev. Lanska prodaja v skupini Era se je povzpela na 450 milijonov mark, kar je za 30 odstotkov več kot leta 1999.
Betontanc v Sarajevu
13. 03. 2001 00.00
Režiser Matjaž Pograjc se bo danes s skupino Betontanc v okviru mednarodnega festivala Sarajevska zima 2001 v sarajevskem Gledališču mladih predstavil z zadnjo predstavo skupine - Polnočnim rabljevim letom. Premiera je bila v Slovenskem mladinskem gledališču 19. oktobra lani. Plešejo Primož Bezjak, Alma Blagdanič, Branko Potočan in Katarina Stegnar. Polnočni rabljev let je zgodba, ki teži k matematični strukturi, obenem pa hoče biti neskončna. Hkrati je tudi dokumentarne narave, ker Pograjc, kot je sam povedal pred premiero, ne zna pripovedovati o nečem, česar sam ni doživel, videl, prebolel. Na trenutke zgodba laže, pretirava, ker je delo s podobami in zvoki povsem druge narave kot delo z besedami, včasih zgodba zdrsne v body art. Gre, nenazadnje, tudi za politično predstavo, saj zgodba po režiserjevih besedah polemizira s Slovenijo, z Evropo in s svetom.
Vljučitev kandidatk v kulturni program EU
12. 03. 2001 00.00
Evropska komisija je danes članicam Evropske unije uradno predlagala, naj za kandidatke za članstvo odprejo skupni program za kulturo, ki pokriva obdobje od leta 2000 do 2004. Potrditev predloga naj ne bi bila vprašljiva, saj so kandidatke sodelovale že v prejšnjem unijinem kulturnem programu, ki se je iztekel z letom 2000.
Cepivo brez dovoljenja za promet
12. 03. 2001 00.00
Za cepljenje proti otroški paralizi pri nas uporabljajo tudi cepiva, ki nimajo dovoljenja za promet. Kot kaže, se je praksa interventnega uvoza in uporabe teh neregistriranih cepiv za obvezno cepljenje otrok precej razširila, čeprav zakon to dovoljuje le izjemoma. Pri preverjanju kakovosti in varnosti krvnih preparatov in cepiv je namreč zaradi morebitnih stranskih učinkov ali prenosa nalezljivih bolezni potrebna posebna previdnost.
Uporaba cepiv brez dovoljenja za promet
11. 03. 2001 00.00
Za cepljenje proti otroški paralizi pri nas uporabljajo tudi cepiva, ki nimajo dovoljenja za promet. Kot kaže, se je praksa interventnega uvoza in uporabe teh neregistriranih cepiv za obvezno cepljenje otrok precej razširila, čeprav zakon to dovoljuje le izjemoma. Pri preverjanju kakovosti in varnosti krvnih preparatov in cepiv je namreč zaradi morebitnih stranskih učinkov ali prenosa nalezljivih bolezni potrebna posebna previdnost.
Uspešnost slovenskih zavarovalnic
10. 03. 2001 00.00
Štirinajst slovenskih zavarovalnic je lani zbralo skoraj 192,7 milijarde tolarjev obračunanih kosmatih zavarovalnih premij oz. 12,4 odstotka več kot leto prej ter izplačale za 126,4 milijarde tolarjev škod. Lani so se najbolj - za 20,8 odstotka na 34,03 milijarde tolarjev - povečale premije iz naslova zavarovanja odgovornosti lastnikov cestnih vozil. Premije iz naslova življenjskih zavarovanj pa so se lani v primerjavi z letom prej povečale za 20,3 odstotka na 37,1 milijarde tolarjev. Največji odstotek med pobranimi premijami pa še vedno pomenijo premije iz naslova prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ki so lani znašale 49,8 milijarde tolarjev, kar je za 11,9 odstotka več kot leto prej, je razvidno iz podatkov Slovenskega zavarovalnega združenja o obračunanih premijah in odškodninah zavarovanja za leto 2000.
Intel s črnogledimi napovedmi
09. 03. 2001 00.00
Podjetje Intel, največji proizvajalec integriranih vezij na svetu, je letos že tretjič objavil, da se bo prodaja na trgu PC računalnikov v prvem kvartalu letošnjega leta zmanjšala. Po napovedi, ki je najbolj črnogleda od vseh doslej objavljenih, se bo obseg prodaje v prvih treh mesecih letošnjega leta v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani zmanjšal tudi do 25 odstotkov oz. z 8,7 milijarde dolarjev na 6,53 milijarde dolarjev, so sporočili iz podjetja. V podjetju menijo, da je glavni krivec za tako slabe napovedi gospodarska kriza v ZDA, ki se odraža tudi na področju prodaje računalnikov in telekomunikacijske opreme.
Zadnji dan za prijavo na študij
08. 03. 2001 00.00
Kandidati za vpis na višje strokovne šole in na visokošolske zavode imajo le še danes čas za oddajo prijave za vpis v prvi letnik v študijskem letu 2001/2002. Prijavo za vpis na fakulteto, akademijo ali visoko strokovno šolo (visokošolske zavode) morajo poslati s priporočeno pošiljko ljubljanski ali mariborski visokošolski prijavno-informacijski službi, kandidati za vpis na višje strokovne šole pa na naslov ustrezne višje strokovne šole.
Obveznice za poplačilo dolgov
07. 03. 2001 00.00
DaimlerChrysler naj bi izdal za več kot tri milijarde evrov obveznic, s katerimi naj bi poplačal obstoječe dolgove družbe. Peti največji svetovni proizvajalec avtomobilov načrtuje izdajo dve-, pet- in 10-letnih obveznic s fiksno obrestno mero, prodaja pa naj bi potekala preko Commerzbank, Deutsche Bank in J.P. Morgan Chase.
Z aktivnostjo proti Alzhemerjevi bolezni
07. 03. 2001 00.00
Strokovnjaki z univerze v Clevelandu so ugotovili, da ljudem, ki med 20. in 60. letom starosti ohranjajo duševno in telesno kondicijo, v starosti manj grozi, da bi zboleli za Alzheimerjevo boleznijo. Raziskava je pokazala, da vsako dodatno leto izobraževanja možnost za izbruh te bolezni zmanjša za 17 odstotkov, podobne učinke pa ima tudi rekreativna dejavnost. V preiskavi so primerjali 193 pacientov z Alzheimerjevo boleznijo z enako starimi zdravimi ljudmi, ki so izhajali iz istega okolja, pa tudi njihove prijatelje, sorodnike in znance. Ugotovili so, da so bili slednji v starosti od 20 do 60 let precej bolj aktivni v prostem času, posebej veliko tveganje za bolezen pa se je pokazalo pri tistih, ki so se zelo malo ukvarjali z "duševno telovadbo". V raziskavi so ugotavljali tudi možnost vpliva starosti, spola in dohodka na izbruh bolezni, vendar povezave pri teh dejavnikih niso odkrili.
Predstavljen predlog proračuna
06. 03. 2001 00.00
Premier Drnovšek in finančni minister Rop sta pred državnim zborom predstavila predlog letošnjega proračuna, temeljnega državnega akta, ki v veliki meri določa, kako bomo živeli v tem letu. Številke so znane: prihodkov bo 1150 milijard tolarjev, odhodkov 1199 milijard, torej bo primanjkljaja za dober odstotek. Realno pa bo trošenje države v primerjavi z lanskim letom za 8,3 odstotka večje.
Celjski STC uspešen tudi lani
05. 03. 2001 00.00
Celjska družba Skladiščno-transportni center (STC), katerega 96,04-odstotna lastnica je v letu 2000 postala koprska Intereuropa, je po revidiranih podatkih lani ustvaril skoraj 773 milijonov tolarjev čistih prihodkov, kar je v primerjavi z letom 1999 za 137 milijonov tolarjev oz. dobro petino več. Bruto donos iz poslovanja pa se je v primerjavi s predlanskim zmanjšal za približno 50 milijonov tolarjev in znaša 788,9 milijona tolarjev. V STC so z doseženimi rezultati zadovoljni, saj so načrtovane presegli za približno 10 odstotkov.
Sodišče zmanjšalo zaostanke
04. 03. 2001 00.00
Okrožno sodišče v Ljubljani je v preteklem letu prejelo več kot 33.025 zadev, kar je za 6,1 odstotka manj kot leto poprej, število nerešenih zadev pa se je v preteklem letu zmanjšalo kar za 10.001 zadevo ali za 34,7 odstotka, sodišču pa je v delu ostalo še 18.835 nerešenih zadev. Trend izrazitih nihanj pripada v preteklih letih, zlasti pa v letu 1999, ko se je povečal za več kot 34 odstotkov, se je začel v preteklem letu umirjati, v celotni strukturi pripada in rešenih zadev pa imajo skoraj polovični delež registrske zadeve. Sicer pa naše največje sodišče skrbi pomanjkanje prostora, letošnji proračun, pa tudi varnost na sodišču, saj je v preteklem letu iz sodne zgradbe pobegnilo kar nekaj privedenih osumljencev. V letošnjem letu sodišče načrtuje nadaljnje zmanjšanje števila nerešenih zadev tako, da bi imelo ob koncu tega leta v delu manj kot 15 tisoč teh zadev.
V Žitu zadovoljni z lanskimi poslovnimi rezultati
02. 03. 2001 00.00
Čisti prihodki iz prodaje ljubljanskega Žita so lani znašali 10,9 milijarde tolarjev in so se v primerjavi z letom 1999 povečali za 47,8 odstotka. Čisti dobiček iz prodaje pa se je v letu 2000 povečal kar za 57,7 odstotka in je znašal 746,6 milijona tolarjev. Kot so sporočili iz Žita, so zadovoljni z lanskimi poslovnimi rezultati, saj sta se tudi proizvodnja in prodaja glede na leto 1999 povečali za od štiri do deset odstotkov v vseh izdelčnih skupinah 
Heineken vari tudi dobiček
01. 03. 2001 00.00
Heineken, največji evropski proizvajalec piva, je objavil, da je s 15-odstotno povečano prodajo piva Amstel v lanskem letu dosegel povečanje dobička. Nizozemska firma je v primerjavi z letom 2000 uresničila napovedani 20-odstotno rast v letu 2001 (s 516 na 573 milijonov dolarjev). Heineken proizvaja svetovne znamke piva kot Amstel in Murphy's Irish Stout. V letu 2000 je bila svetovna rast prodaje piva 2,5 odstotka, Heinekenove znamke pa so povečale prodajo za 5,9 odstotka. Predstavnik podjetja je dejal, da tudi v prihodnje pričakujejo rast dobička, prav tako pa bodo razdelili delnice s sedanjih štirih še za pet novih. Dobri rezultati pa so tudi posledica dobrih nakupov podjetij.
Roche povečal dobiček
28. 02. 2001 00.00
Švicarski farmacevtski gigant Roche je lani zabeležil 14-odstotno rast dobička. Dobiček se je tako povzpel na tri milijarde dolarjev. Prihodki podjetja pa so se lani povečali za osem odstotkov na 16,4 milijarde dolarjev.
Banka Celje še naprej uspešna
28. 02. 2001 00.00
Banka Celje je bila v lani zelo uspešna, saj je po nerevidirani bilanci uspeha bilančno vsoto v primerjavi s predlansko povečala za 30 milijard tolarjev oz. 18 odstotkov na 185 milijard tolarjev, kar je tudi več od zastavljenih načrtov, je za STA povedal član uprave banke Dušan Drofenik. Poudaril je tudi, da so kljub velikim vlaganjem v prenovo informacijske tehnologije ter oblikovanim rezervacijam za varno poslovanje dosegli načrtovani bruto dobiček, ki je v primerjavi z dobičkom iz leta 1999 porasel za 18 odstotkov na 2,6 milijarde tolarjev. Banka je lani zabeležila 1,9 milijarde tolarjev čistega dobička, kar je 175 milijonov tolarjev več kot predlani.
Kitajska lani z rekordno gospodarsko rastjo
28. 02. 2001 00.00
Kitajska je lani zabeležila osemodstotno gospodarsko rast. Iz kitajskega statističnega urada so sporočili, da se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) lani povzpel na 1077 milijard ameriških dolarjev in tako prvič presegel 1000 milijard dolarjev.
Za reformo kmetijstva 24 milijard tolarjev
28. 02. 2001 00.00
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki od lani deluje kot strokovni organ ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bo imela skladno s predlogom državnega proračuna letos za subvencije kmetom, pripravo blaga za izvoz in slovenski kmetijski okoljski program na voljo približno 24 milijard tolarjev, je na novinarski konferenci omenjene agencije povedal minister Franc But in ob tem predstavil njeno novo direktorico Sonjo Bukovec.
DaimlerChrysler krepko zmanjšal napovedi za 2001
26. 02. 2001 00.00
Nemško-ameriški avtomobilski proizvajalec DaimlerChrysler je močno zmanjšal svoje napovedi za prodajo in dobiček v letošnjem letu. Dobiček iz poslovanja nemškega giganta naj bi se tako letos v primerjavi z lanskim letom zmanjšal za do 83 odstotkov na približno 1,2 do 1,7 milijarde evrov. K temu naj bi največ prispevali pešanje ameriškega avtomobilskega trga, dodatni stroški prestrukturiranja, lanska odprodaja Daimlerjeve divizije za finančne storitve in letalske podružnice ter neugodne tržne razmere.