libanonski
Svetovni odzivi na napade
13. 09. 2001 00.00
Medtem ko je večina svetovnih voditeljev Ameriki izrazila solidarnost in sožalje, je iranska televizija ob rušenju World Trade Centra predvajala patriotske pesmi, ki so se začele z Dol z Ameriko.
Izraelska letala nad Libanonom
01. 07. 2001 00.00
Izraelska letala so danes napadla sirski radar na vzhodu Libanona v strateško pomembni dolini Beka, kjer je nameščenih 20.000 sirskih vojakov. Ob tem sta bila ranjena dva sirska vojaka in en libanonski vojak, je sporočila libanonska policija, napad pa je potrdila tudi izraelska stran.
Marc Ribot v Križankah
30. 06. 2001 00.00
V soboto se je z nastopi kvartetov Plan 9, hrvaškega Boilers in David S. Ware Quarteta ter Marca Ribota z Los Cubanos Postizos končal 42. jazz festival v Ljubljani. V petek so nastopili Italian Instabile Orchestra, Al Di Meola in Rabih Abou-Khalil Quintet, po koncu programa v Križankah pa v klubu CD nadaljevali Brizani Allsatrs Band.
Al Di Meola v Križankah
29. 06. 2001 00.00
V Križankah se je z nastopoma Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta, skladatelja, aranžerja in igralca na rog Butcha Morrisa ter legendarne zvezdniške skupine Sun Ra Arkestra začel 42. jazz festival v Ljubljani. Skupina Sun Ra Arkestra, katere filozof, guru, skladatelj in vodja Sun Ra je umrl pred osmimi leti, je znana predvsem po svojih neustavljivih nastopih, nabitih z energijo. Takšen je bil tudi njihov četrtkov zelo sproščen nastop, v katerem so prepletali različne glasbene sloge.
Začetek ljubljanskega jazz festivala
28. 06. 2001 00.00
V ljubljanskih Križankah in s posameznimi dogodki v Klubu CD se je začel 42. jazz festival Ljubljana, ki bo trajal do sobote, 30. junija. Festival je odprl orkester Big Band RTV Slovenija, ki ga je za ta namen vodil Butch Morris in pa slavni orkester Sun Ra Arkestra, ki ga po smrti duhovnega vodje Suna Raja vodi dirigent in dolgoletni član Arkestre Marshall Allen. V reviji Rolling Stone so zapisali: "Glasba Sun Ra Arkestra je vez med Dukeom Ellingtonom in Public Enemy."
Izraelci in Palestinci za pogajalsko mizo
21. 04. 2001 00.00
Izraelski in palestinski varnostni strokovnjaki naj bi se v noči na nedeljo po dveh tednih premora vnovič sestali v obmejnem mestu Erez na severu Gaze in se posvetovali o ukrepih za umiritev razmer na palestinskih ozemljih, so sporočili palestinski viri. Iranski verski vodja ajatola Hamenei pa je danes pozval libanonski del skrajne islamske milice Hezbolah, naj še naprej napada Izrael.
Trije mrtvi v letalskih napadih
16. 04. 2001 00.00
Izraelska letala so zgodaj zjutraj bombardirala radarsko postajo v Libanonu. V napadu so bili ubiti trije sirijski vojaki, šest pa je bilo ranjenih. Napad na Bekaa Valley, ki ga nadzoruje Sirija, povezujejo s sobotnim ubojem izraelskega vojaka na libanonsko-izraelski meji, za katerega naj bi bili odgovorni libanonski gverilci Hezbolaha, ki jih podpirata Sirija in Iran. Libanonski premier Rafik al-Hariri je pozval mednarodno skupnost, naj čimprej ukrepa in prepreči nadaljnje napetosti.
Izraelci volijo premiera
06. 02. 2001 00.00
Danes Izraelci volijo svojega ministrskega predsednika, izbirajo pa med dvema kandidatoma, "ki ju ne marajo". To sta Ehud Barak iz Laburistične stranke dela in194160Ariel Šaron iz stranke Likud. Do poldneva po lokalnem času se je volitev udeležilo le 23,5 odstotka volilcev, kar je precej manj kot na zadnjih volitvah maja 1999, ko je bila udeležba ob istem času 29-odstotna. Najmanj ljudi prihaja na volišča v delih države z večinskom arabskim prebivalstvom, ki sicer tradicionalno voli za levico. Prvi izidi pa naj bi bili znani jutri okoli 2. ure ponoči. Volitve so razpisali potem, ko je Barak kot premier odstopil, ker je njegova vladna koalicija izgubila večino v knesetu.
Palestinski begunci ne bodo večno v Libanonu
29. 01. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes za neki libanonski časnik izjavil, da nihče od 370.000 palestinskih beguncev ne bo za vedno ostal v Libanonu. Po njegovem mnenju je treba vprašanje palestinskih beguncev v Libanonu rešiti v okviru bližnjevzhodnega mirovnega sporazuma, s čimer se je strinjala tudi prejšnja ameriška administracija.
Seikaly plačal Barceloni
30. 11. 2000 00.00
Libanonski košarkar Rony Seikaly, ki si je osebnost zgradil v najmočnejši ligi na svetu, se je na svojo željo razšel z Barcelono, predčasna prekinitev pogodbe pa ga je udarila tudi po žepu. Klubu je moral vrniti skoraj 60-odstotkov denarja, ki ga je dobil ob prihodu v Španijo, kar je v njegovem primeru 1,2 milijona nemških mark.
Izrael vložil protest proti Libanonu
27. 11. 2000 00.00
Včeraj so izraelski vojaki na Zahodnem bregu ubili štiri Palestince, ko so vrnili ogenj. Štirje Palestinci naj bi bili po besedah izraelskega vojaškega predstavnika, oboroženi teroristi, člani Arafatovega Fataha. V drugem nedeljskem napadu so borci Hezbolaha sprožili cestno mino, ki je ubila enega, ranila pa dva izraelska vojaka. Voditelje Hezbolaha šejk Hassan Nasrallah je izjavil, da je boj edini način, da se osvoji okupirana ozemlja. Izraelsko vojsko so napadli tudi na meji z Libanonom, na kar so Izraelci odgovorili z zračnim napadom. Libanonska vlada je odgovorila, da se bo zaradi zračnega napada, v katerem je bila ranjena ena oseba, pritožila pri Združenih narodih. Izrael je danes v Varnostnem svetu ZN vložil protest proti libanonski vladi zaradi napadov Hezbolaha, je izjavil izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami. Ob tem je izrazil upanje, da bo mednarodna skupnost podprla Izrael pri obsodbi libanonske vlade.
Spopadi na izraelsko-libanonski meji
26. 11. 2000 00.00
Na mejnem območju med Izraelom in Libanonom je danes ponovno prišlo do spopadov. Pripadniki proiranske milice Hezbolah so ob šestih zjutraj po srednjeevropskem času na mejnem območju blizu Šebe sprožili bombo ravno v trenutku, ko se je mimo peljala izraelska patrulja. V eksploziji je bilo po nepotrjenih libanonskih podatkih ubit en izraelski vojak, dva pa ranjena, izraelski vojaški radio pa je poročal samo o nekaj ranjenih.
Diamant za 4 milijone dolarjev
20. 11. 2000 00.00
Pred dnevi so v Ženevi na dražbi hiše Christie's za 4 milijone dolarjev prodali 60,19-karatni diamant v obliki hruške. Srečni novi lastnik dragega kamna je postal libanonski draguljar Robert Mouawad, zato je diamant že dobil ime Mouawad Mondera. Omenjeni draguljar ima namreč v lasti znamke Mouawad, Mondera in Roberge, svoje poslovalnice pa je doslej odprl v Londonu, Ženevi, Parizu in na Bližnjem vzhodu. Sicer so pri Christie's med jesensko dražbo nakita skupno zaslu žili kar 24 milijonov dolarjev.
Zaupnica libanonski vladi
07. 11. 2000 00.00
Libanonski parlament je po petdnevni burni razpravi, katere osrednja tema je bila sporna navzočnost sirskih enot v Libanonu, včeraj le izglasoval zaupnico vladi premiera Rafika Haririja. Za zaupnico je glasovalo 95 poslancev, sedem pa proti. Nova vlada, v kateri je enako število kristjanov in muslimanov, ima 30 članov. Izglasovana zaupnica je bila pričakovana, saj je večina poslancev podprla imenovanje Haririja za premiera. Haririja podpira tudi sirski predsednik Bašar Asad, s katerim se je srečal prejšnji teden. Krščanski poslanci, pa tudi vodja druzov Valid Džumblat, so izrazili nasprotovanje sirski navzočnosti v Libanonu. Hariri je na kritike odgovoril z obljubo, da bo nova vlada to vprašanje načela, ko sirska navzočnost ne bo več potrebna. Libanonska vlada, ki jo podpira Sirija, namreč trdi, da sirska navzočnost pomaga pri vzdrževanju stabilnosti v državi. V Libanonu je trenutno nameščenih 30.000 sirskih vojakov. Sirija jih je namestila leta 1976 na začetku državljanske vojne, da bi služili kot mirovne enote. Državljanska vojna je nato trajala 14 let, vanjo pa je bila vpletena tudi sirska vojska. Potem ko so se izraelske enote maja umaknile z juga Libanona, so postale vse glasnejše zahteve tudi po sirskem umiku iz Libanona. Predvsem desničarski libanonski kristjani namreč trdijo, da se Damask vmešava v libanonske zadeve.
Znani člani nove libanonske vlade
27. 10. 2000 00.00
Novi libanonski ministrski predsednik Rafik Hariri je včeraj imenoval člane nove libanonske vlade. Po besedah generalnega sekretarja vlade Selima Ladkija bodo v 30 članski vladi enako zastopani tako muslimani kot kristjani. Glavna naloga nove libanonske vlade bo rešitev gospodarske in socialne krize v Libanonu.
Rafik Hariri stari novi libanonski premier
23. 10. 2000 00.00
Nekdanji libanonski premier, milijarder Rafik Hariri, ki je pred skoraj dvema letoma izgubil položaj predsednika vlade v bitki za prevlado s predsednikom države Emilom Lahudom, je bil danes ponovno izvoljen na ta položaj, potem ko sta mu podporo izrekli več kot dve tretjini poslancev libanonskega parlamenta.
Libanonski parlament izvolil Berija
17. 10. 2000 00.00
Libanonski parlament je na ustanovnem zasedanju za svojega predsednika ponovno izvolil Nabija Berija. Beri je za štiriletno obdobje potrjen že tretjič in sicer je zanj glasovalo 124 od 128 poslancev. Na parlamentarnih volitvah v Libanonu, ki so potekale 27. avgusta in 3. septembra, je opozicija zabeležila veliko zmago.
Mirovna pogajanja se bodo nadaljevala
12. 10. 2000 00.00
Na pobudo generalnega sekretarja ZN Kofija Annana so Izrael in Palestinci včeraj podprli sklic t. i. varnostne konference. Po poročanju ameriške televizijske postaje CNN, bo do srečanja prišlo že danes.
Izrael in Palestina tik pred vojno
11. 10. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu se stopnjujejo spopadi med Palestinci in Izraelci, v katerih je bilo ubitih 90 ljudi. Že tretji dan generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan poizkuša umiriti razmere, ki so na robu vojaškega spopada. Arabske države so zato napovedale nujen sklic Arabske lige.
Izraelska vlada podaljšala ultimat
10. 10. 2000 00.00
Izraelska vlada je po peturni izredni seji ponoči "za nekaj dni" podaljšala ultimat palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu, da ustavi nasilje na Zahodnem bregu in v Gazi. Izraelska vlada želi dati čas svetovnim in bližnjevzhodnim voditeljem, ki si prizadevajo za rešitev najnovejše krize. Barak je sinoči pozval vse prebivalce, naj ustavijo nasilje. Jude je pozval, naj se za vsako ceno izogibajo napadov na Arabce, te pa, naj ne sledijo "skrajnežem, ki so v manjšini". Medtem je izraelska vojska minulo noč razstrelila poslopje v bližini judovskega naselja v Netzarimu, v Hebronu pa so sinoči izbruhnili hudi spopadi med Palestinci ter izraelskimi vojaki in naseljenci. Do spopadov je prišlo v bližini dela mesta, kjer pod zaščito vojske živi 400 judovskih naseljencev. Žrtev po doslej znanih podatkih ni bilo. Neimenovani predstavnik Bele hiše je sinoči sporočil, da za zdaj še niso izpolnjeni pogoji za pripravo bližnjevzhodnega vrha, ki bi se ga udeležili Barak, Arafat, ameriški predsednik Bill Clinton in egiptovski predsednik Hosni Mubarak, čeprav vrha nihče ni izrecno zavrnil.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Tretji dan spopadov na zasedenih palestinskih ozemljih
01. 10. 2000 00.00
Na zasedenih palestinskih ozemljih se že tretji dan nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in palestinskimi prebivalci, ki so začeli tudi s splošno stavko. V spopadih, v katerih so izraelski vojaki uporabili gumijaste naboje, palestinski protestniki pa so metali kamenje, je bilo v Gazi in na Zahodnem bregu danes ranjenih najmanj 60 Palestincev. V Gazi so danes pokopali dva Palestinca, policista in pripadnika islamskega uporniškega gibanja Hamas, ki sta bila ubita med včerajšnjimi spopadi med vojsko in protestniki. Sorodniki umrlih so na pogrebu vzklikali protiizraelska gesla in zahtevali maščevanje.
Prvi libanonski volivci oddali glasove
27. 08. 2000 00.00
V Libanonu, kjer danes potekajo delne parlamentarne volitve, so svoje glasove oddali prvi volivci, in sicer na severu države in na območju libanonskega gorovja. Približno 1,3 milijona volilnih upravičencev med 268 kandidati izbira poslance za 63 od 128 mest v libanonskem parlamentu. Za varen potek volitev, ki se bodo končale ob 18. uri po lokalnem času, skrbi kakih 10.000 vojakov in 7000 policistov. Drugi del volitev bo 3. septembra, ko bodo volili na območju Bejruta ter na jugu in vzhodu države.
Libanonske enote na jugu Libanona
08. 08. 2000 00.00
Dolgo pričakovana namestitev libanonskih varnostnih sil na jugu Libanona se bo začela jutri, je danes sporočil libanonski notranji minister Michel Murr. Mešane enote, sestavljene iz 1000 vojakov in policistov, se bodo na območja, ki so jih maja zapustile izraelske enote, začele nameščati jutri ob zori.
Stabilizacija razmer na jugu Libanona
06. 08. 2000 14.03
Izraelski premier Ehud Barak je danes na tedenski seji vlade izrazil upanje, da bo namestitev modrih čelad ob izraelsko-libanonski meji omogočilo dolgoročno stabilizacijo razmer na jugu Libanona. Mirovne sile UNIFIL so se namreč včeraj, dva meseca po umiku izraelske vojske z območja, namestile na položajih ob meji z Izraelom.
Stabilizacija razmer na jugu Libanona
06. 08. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je danes na tedenski seji vlade izrazil upanje, da bo namestitev modrih čelad ob izraelsko-libanonski meji omogočilo dolgoročno stabilizacijo razmer na jugu Libanona. Mirovne sile UNIFIL so se namreč včeraj, dva meseca po umiku izraelske vojske z območja, namestile na položajih ob meji z Izraelom.
Bejrut odobril namestitev mirovnih sil
30. 07. 2000 18.36
Mednarodne mirovne sile ZN (UNIFIL) so se po odobritvi Bejruta danes začele nameščati na obmejnem območju z Izraelom na jugu Libanonu, od koder se je izraelska vojska umaknila konec maja po 22. letih zasedbe. Po posredovanju nekega libanonskega generala so mirovne sile ZN (UNIFIL) uspešno končale prvo fazo namestitve na nekdanjem zasedenem območju na jugu Libanona. Pripadniki Hezbolaha so namreč silam ZN po sedmih urah dovolili dostop do obmejne vasi Rmeich, potem ko je pri gverilcih posredoval libanonski visoki častnik. Skoraj 150 modrih čelad se je tako danes namestilo na štirih obmejnih območjih z Izraelom - ob omenjenem še na vzpetini Al Labuneh, na območju Abasijeha in na vzpetini Metula.
Mirovne sile ZN na jugu Libanona
28. 07. 2000 11.38
Mirovne sile Združenih narodov (UNIFIL) so se danes začele nameščati na območjih na jugu Libanona, od koder so se izraelske sile po 22 letih umaknile 24. maja, je sporočil tiskovni predstavnik ZN. Prve modre čelade so se začele nameščati v obmejnih območjih Manara in Jarina. Pred tem je Varnostni svet ZN sinoči soglasno sprejel resolucijo o podaljšanju mandata približno 5000 modrim čeladam na jugu Libanona do 31. januarja 2001. Varnostni svet je ob tem pozval Libanon k vnovični vzpostavitvi oblasti na jugu države in naj čimprej na območju namesti tudi svojo vojsko. Visoki oficir libanonske vojske pa je povedal, da ''dokler se kršenja južne meje Libanona s strani Izraelske vojske kljub dogovoru nadaljujejo ni mogoče pričakovati razporeditev sil ZN''.
Strokovnjaki ZN zaključili preiskavo
22. 07. 2000 14.22
Libanonski preiskovalci in strokovnjaki Združenih narodov, ki so na terenu preverjali morebitne kršitve pri izraelskem umiku iz Južnega Libanona, so zaključili svoje delo, je danes sporočil vodja libanonske skupine.
Neredi ob izraelsko-libanonski meji
27. 05. 2000 19.10
Izraelski vojaki so na meji z Libanonom v zrak izstrelili opozorilne strele z namenom, da razženejo prebivalce Libanona, ki na izraelsko ozemlje preko bodeče žice mečejo kamenje, čevlje, smeti in goreče predmete. Le-ti so ignorirali pozive pripadnikov mirovnih enot ZN, da se ne približujejo Fatmi Gate, nekdanjemu prehodu meje med državama.