libija
Novi letalski napadi
06. 01. 2002 00.00
Ameriška letala so znova napadala domnevna skrivališča pripadnikov organizacije Al Kaide na vzhodu Afganistana. V Nemčiji pa so prijeli italijanskega državljana, ki ga sumijo povezanosti s teroristično mrežo Al Kaida.
Mula Omar neznano kje
05. 01. 2002 00.00
Po trditvah afganistanskih oblasti je mula Omar, strmoglavljeni talibanski voditelj, že pobegnil iz province Helmand. Pakistan naj bi ZDA izročil Abdula Salama Zaifa, nekdanjega talibanskega veleposlanika v Pakistanu.
ZDA iščejo zaveznike
19. 09. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bush skuša prepričati tuje državnike o potrebnosti vsesplošne vojne proti terorizmu. Francoski predsednik Chirac je že izrazil popolno solidarnost Francije.
Osmi dan po napadu
19. 09. 2001 00.00
ZDA so za odpravo posledic napadov in za boj proti terorizmu namenile 40 milijard dolarjev, predsednik Bush je potrdil tudi resolucijo kongresa o pooblastilih za uporabo vojaške sile. Talibani pa ZDA pozivajo k potrpežljivsti.
Odzivi sveta na povračilne ukrepe
17. 09. 2001 00.00
ZDA se pripravlja na povračilne ukrepe za torkov teroristični napad. Akcija, imenovana Plemeniti orel, pa je po prvotnem odobravanju naletela na različne odzive.
V pričakovanju ameriškega maščevanja
16. 09. 2001 00.00
V Združenih državah poteka velika mobilizacija. Kar 85 odstotkov Američanov podpira vojaško akcijo. Najverjetnejša tarča napada še vedno ostaja Afganistan, kjer naj bi se skrival teroristični vodja Osama Bin Laden. Bin Laden je danes preko afganistanske tiskovne agencije znova zanikal svojo vpletenost v teroristični napad, toda Združene države so neomajne.
V pričakovanju ameriškega maščevanja
16. 09. 2001 00.00
V Združenih državah poteka velika mobilizacija. Kar 85 odstotkov Američanov podpira vojaško akcijo. Najverjetnejša tarča napada še vedno ostaja Afganistan, kjer naj bi se skrival teroristični vodja Osama Bin Laden. Bin Laden je danes preko afganistanske tiskovne agencije znova zanikal svojo vpletenost v teroristični napad, toda Združene države so neomajne.
Ameriški senatorji o smislu sankcij
05. 07. 2001 00.00
Ameriški senatorji v odboru za mednarodne odnose pod vodstvom demokrata Josepha Bidena so sprožili razpravo o učinkovitosti in smislu gospodarskih sankcij, ki jih ZDA uvajajo proti tujim državam, da bi jih na tak način prisilile v spremembo politike. Republikanski senator Richard Lugar je med razpravo priznal, da so skoraj vse sankcije neučinkovite, saj velikokrat škodijo tudi ameriškim proizvajalcem, ki ne morejo prodajati v države, za katere so razglasili sankcije. Lugar je zato pripravil predlog zakona, s katerim bi sankcije naredili bolj učinkovite.
ZDA za sklad proti aidsu
10. 05. 2001 00.00
Generalni sekretar OZN Kofi Annan naj bi od ameriškega ministra za zdravstvo in socialo Tommyja Thompsona dobil zagotovilo, da bodo ZDA letos namenile 200 milijonov dolarjev v svetovni sklad za boj proti aidsu, katerega ustanovitev je predlagal sam Annan. Poleg Thompsona se je sestanka udeležil tudi državni sekretar Colin Powell, ki vodi delovno skupino administracije za boj proti aidsu. Poleg uvodnih 200 milijonov pa ZDA razmišljajo, da bi naslednje leto plačale še 500 milijonov dolarjev. Uradna objava ameriške donacije naj bi prišla na vrsto v petek med obiskom nigerijskega predsednika Oleseguna Obasanja v ZDA. Namen globalnega sklada proti aidsu je združitev različnih pobud v ta namen in s tem učinkovitejše ukrepanje v boju proti tej bolezni, ki grozi, da bo zdesetkala prebivalstvo Afrike.
Diplomatski poraz ZDA
04. 05. 2001 00.00
ZDA so presenetljivo izgubile sedež v Komisiji ZN za človekove pravice, ki so ga imele nepretrgoma od ustanovitve komisije leta 1947. Na tri mesta, ki jih v komisiji zasedajo zahodne države, je 53-članski ekonomski in socialni svet izvolil Francijo, Avstrijo in Švedsko. Predstavnik ZDA pri komisiji s sedežem v Ženevi James Cunningham je po glasovanju izrazil razočaranje in zatrdil, da ta neuspeh ne bo imel posledic na ameriško politiko do človekovih pravic. Na odločitev se je že odzval tudi State Departement, ki je opozoril, da komisija brez ZDA ne bo več tako močna.
Različni odzivi na Bushev protiraketni ščit
03. 05. 2001 00.00
Pentagon bi moral razmisliti tudi o uporabi vesolja pri razvoju novih tehnologij protiletalske obrambe, ki doslej še niso bile ustrezno raziskane, je v sredo v Washingtonu menil ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld. Sicer ameriški predsednik George Bush v torkovi predstavitvi ameriškega načrta protiraketnega ščita ni omenil uporabe vesolja pri tej obrambi. Bush je poudaril, da gre za obrambo ZDA pred morebitnimi nenadzorovanimi napadi s strani držav, kot so Irak, Iran, Libija in Severna Koreja, obenem pa menil, da je potrebno nadomestiti sporazum o protiraketni obrambi, sklenjen med ZDA in Sovjetsko zvezo leta 1972. Omenjeni sporazum ne predvideva uporabe laserjev za prestrezanje raket, ki bi bili nameščeni v vesolju, vendar pa naj bi Pentagon že dobil zeleno luč za raziskovalni program, namenjen razvoju laserjev, nameščenih na satelitih.
Libija zavrača odgovornost za Lockerbie
01. 02. 2001 00.00
Libija je zavrnila obtožbe Washingtona in Londona o odgovornosti za atentat nad Lockerbijem. Tiskovni predstavnik libijskega zunanjega ministrstva Hasuna al-Šauš je danes v Tripoliju poudaril, da libijska država nima nikakršne odgovornosti v tej sodni zadevi. Na vprašanje o ameriški in britanski zahtevi, da mora Libija izplačati odškodnine svojcem žrtev napada, pa ni odgovoril. Dejal je le, da mora Libija prejeti odškodnino za izgube, ki jih je utrpela zaradi sankcij ZN. Tripoli se je odzval potem, ko je danes britanski zunanji minister Robin Cook potrdil, da si bosta ameriška in britanska vlada skupaj prizadevali, da bi od Libije dosegli priznanje o odgovornosti za napad in izplačilo odškodnin svojcem žrtev. Britanska vlada od Tripolija zahteva izplačilo odškodnin v višini 700 milijonov dolarjev.
Sodišče razsodilo v procesu Lockerbie
31. 01. 2001 00.00
Škotsko sodišče, ki je v nizozemskem Camp Zeistu sodilo dvema libijskima državljanoma v procesu Lockerbie, je danes enega obtoženca oprostilo, drugega pa obsodilo na dosmrtno ječo. Trije sodniki so odločitev sprejeli soglasno. Sodišče je zbralo dovolj dokazov za obsodbo Abdela Baseta Alija al-Megrahija, ki je bil tako po škotski zakonodaji avtomatično obsojen na dosmrtno zaporno kazen. Al Amin Halifa Fimah pa je bil oproščen in spuščen na prostost.
Najnovejša tehnologija tudi v Slovenijo
11. 01. 2001 00.00
Ameriška vlada je že šestič od leta 1993 prevetrila omejitve, ki veljajo za izvoz visoko zmogljivih računalnikov in med drugim Slovenijo premaknila iz skupine 2 v skupino 1. V tej so države, ki lahko uvažajo visoko zmogljive ameriške računalnike brez omejitev, oz. brez poprejšnjega vladnega pregleda. Ameriška vlada pa ugotavlja še, da tehnološki razvoj krepko prehiteva uveljavljene nadzorne standarde in bo v kratkem kongresu priporočila, da jih popolnoma odpravi. Obstoječi standardi po katerih ameriška vlada omejuje izvoz visoko zmogljivih računalnikov temeljijo na "hardwareu", oz. na "milijonih teoretičnih operacijah na sekundo" (MTOPS). Obrambno ministrstvo ZDA je že leta 1999 ugotovilo, da so ti standardi zastareli, zato se bo potrebno osredotočiti na nadaljnji nadzor občutljive programske opreme, ki bi lahko v napačnih rokah ogrozila nacionalno varnost.
Konferenca držav članic EU
15. 11. 2000 00.00
V francoskem Marseillu se je začela dvodnevna ministrska konferenca držav članic EU in desetih sredozemskih držav. Konference se v znak protesta zaradi udeležbe Izraela nista udeležila zunanja ministra Sirije in Libanona, nepričakovano pa na srečanju kot opazovalka sodeluje tudi Libija. EU je pred začetkom konference sredozemskim državam odobrila nov paket pomoči MEDA II v višini 5,35 milijarde evrov za obdobje od leta 2000 do 2006.
Nadaljevanje spopadov na Bližnjem vzhodu
25. 10. 2000 00.00
V današnjih spopadih na Bližnjem vzhodu je bilo ranjenih 37 ljudi, po ocenah izraelske vojske pa naj bi se spopadi na Bližnjem vzhodu nadaljevali tudi več mesecev. Vodja palestinske obveščevalne službe celo trdi, da najhuje šele prihaja.
Arabski vrh obsodil Izrael
21. 10. 2000 00.00
Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu so se v Egiptu na izrednem vrhu zbrali vsi arabski voditelji. Egiptovski predsednik
OPEC odloča o naftni krizi
10. 09. 2000 00.00
Članice OPEC na Dunaju razpravljajo o možnosti povečanja proizvodnje nafte za milijon do 1,5 milijona sodčkov nafte na dan. Libijski naftni minister Abdalah al-Badri je danes na Dunaju sporočil, da se je "samodejni mehanizem" organizacije izvoznic nafte (OPEC) za povečanje proizvodnje nafte za 500.000 sodčkov na dan, če cena sodčka 20 dni presega 28 dolarjev, že sprožil. To so viri OPEC pred ministrskim srečanjem članic na Dunaju zanikali. Kuvajtski naftni minister Saud Naser al-Sabah pa je dejal, da bi morda lahko zadostovalo le 650,000 sodčkov dnevno. Libijski minister za nafto Abdullah al-Badri je izjavil, da bo do povečanja proizvodnje prišlo, vendar bo najbrž pod milijonom sodčkov na dan.
Uporniki ugrabili ameriškega državljana
30. 08. 2000 00.00
Potem, ko so pripadniki filipinske uporniške skupine Abu Sajaf pred dnevi izpustili 6 talcev, ki so jih na filipinskem otoku Jolo zadrževali več kot 4 mesece, je svet obšla vest, da so uporniki ugrabili ameriškega državljana. Združene države Amerike so zahtevale, da uporniki takoj izpustijo Američana, ki ga sedaj skupaj s sedmimi talci zadržujejo na otoku Jolo.
V Libijo prispelo letalo s šestimi talci
29. 08. 2000 00.00
Včeraj je v libijsko prestolnico Tripoli prispelo letalo s šestimi talci, ki so jih zadrževali muslimanski uporniki. Med talci sta bila dva Francoza, dva Južnoafričana, Nemec in Libijka francoskega porekla. V rokah muslimanskih upornikov je tako še nekaj talcev, med njimi tudi ameriški državljan, za katerega trdijo, da ga bodo ubili, če ZDA ne bodo izpolnile njihovih zahtev. Šest talcev, od tega dva Južnoafričana, tri Francozinje in enega Nemca, so izročili v Tripoliju, saj je bila Libija glavna posrednica pri pogajanjih za njihovo izpustitev. Kljub pričakovanjem se slovesnosti ob predaji talcev ni udeležil libijski predsednik Moamar Gadafi, ker je prisostvoval podpisu mirovnega sporazuma za Burundi v tanzanijski Aruši. Krožijo pa govorice, da bi se libijski voditelj predaje udeležil le, če bi na slavnost prišla tudi nemški in francoski zunanji minister. Talce so predali na mestu, kjer je leta 1986 v ameriškem bombnem napadu umrla Gadafijeva hčerka.
Na Filipinih izpustili dva upornika
26. 08. 2000 00.00
Filipinske oblasti so danes ugodile zahtevam muslimanskih upornikov in iz zapora izpustile dva upornika, ki so ju aretirali v neki banki, ko sta skušala 240.000 dolarjev zamenjati v filipinske pesose. Moška sta kasneje tudi priznala, da sta denar prejela od skrajne islamske skupine Abu Sayaf.
Venezuela in Libija zadovoljni nad ceno nafte
14. 08. 2000 00.00
Venezuelski predsednik Hugo Chavez in libijski voditelj Moamer Gadafi sta med današnjim srečanjem v Tripoliju izrazila zadovoljstvo nad cenami nafte. Po Chavezovih besedah je cena nafte pravična in omogoča razvoj prebivalcev obeh držav. Kot je poročala libijska tiskovna agencija, sta se sogovornika pogovarjala tudi o odnosih med državama in možnostih za nadaljnje sodelovanje. Venezuelski predsednik je med drugim poudaril pomen sodelovanja med članicami Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), s čemer bi povečali prednosti nafte in nadzor nad nihajočimi cenami "črnega zlata".
Tuji tisk o političnih razmerah v ZRJ
07. 08. 2000 12.06
Tuji časniki ocenjujejo politične razmere v ZR Jugoslaviji pred bližnjimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami. Švicarski Basler Zeitung meni, da režim v Beogradu ne razpihuje po naključju strahu ravno pred volitvami, norveški Aftenposten pa ugotavlja, da je Milošević ponovno uspešen s strategijo delitve in vladanja. Tudi nizozemski de Volkskrant se strinja, da se namerava jugoslovanski predsednik z vsemi sredstvi obdržati na oblasti.
Konferenca o demokraciji v Varšavi
26. 06. 2000 16.36
V Varšavi se je danes začela dvodnevna mednarodna konferenca o demokraciji, ki se jo udeležujejo zunanji ministri in visoki predstavniki več kot stotih držav. Poljski zunanji minister Bronislaw Geremek je v nagovoru dejal, da je minilo 20 let, odkar je Poljska besedi solidarnost dala novo definicijo.
Za Lockerbiejem naj bi stal Iran
04. 06. 2000 13.29
Iranski prebežnik Ahmad Behbahani je v pogovoru, ki naj bi ga danes objavila ameriška televizija CBS, zatrdil, da za bombnim napadom na letalo družbe PanAm, v katerem je leta 1988 nad škotskim mestom umrlo 259 ljudi, stoji Iran in ne Libija. Behbahani, ki ima trenutno zatočišče v Turčiji, je pojasnil, da je najmanj deset let koordiniral iranske teroristične akcije v tujini. Kot trdi, razpolaga z dokumenti, ki dokazujejo, da je za napad nad Lockerbiejem odgovoren Iran.
Napetosti na jugu Libanona
22. 05. 2000 21.38
Izraelske sile na jugu Libanona so streljale na skupino civilistov, pri čemer so štiri ubile, 24 pa so jih ranile, so poročale tuje tiskovne agencije, sklicujoč se na libanonske varnostne sile.
Povečanje proizvodnje nafte
30. 03. 2000 16.36
Devet od enajstih članic Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) se je včeraj po dvodnevnih pogovorih na Dunaju dogovorilo za povečanje proizvodnje nafte s 1. aprilom po nedavnem trikratnem povečanju cene nafte.
Ministri organizacije OPEC o zvišanju kvot
27. 03. 2000 11.00
Ministri za nafto članic Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) se bodo danes na Dunaju sestali na svoji redni polletni konferenci. Osrednjo pozornost bodo posvetili zvišanju kvot črpanja nafte, k čemur spričo porasta cene nafte v zadnjem času pozivajo predvsem ZDA. Cena nafte se je v letu dni povečala trikrat.
VB uradno protestirala pri Libiji
11. 01. 2000 08.28
Britanski veleposlanik v Tripoliju je libijskim oblastem včeraj uradno izrazil resno zaskrbljenost Velike Britanije, potem ko je britanska carina na londonskem letališču Gatwick 24. novembra lani zaplenila pošiljko z deli za izdelavo raket vrste scud, namenjeno Libiji.
London imenoval veleposlanika v Libiji
24. 11. 1999 14.47
Britanska vlada je po petnajstih letih prekinitve diplomatskih odnosov z Libijo včeraj uradno imenovala britanskega veleposlanika v Tripoliju. Veleposlanik Richard Dalton bo dolžnosti prevzel decembra.