lista stranka
Stranke o prodaji slovenski bank
06. 02. 2002 00.00
Predstavniki šestih političnih strank so v Mariboru podpisali izjavo, s katero slovensko vlado pozivajo, naj še enkrat premisli o prodaji slovenskih bank. Menijo, da bi morala Nova KBM ostati v večinski lasti države.
Sprememba deželnega volilnega zakonika
19. 01. 2002 00.00
Stranka Slovenske skupnosti (SSk) in svetovalna skupina zavezništva Marjetice v deželnem svetu Furlanije-Julijske krajine (FJK) se zavzemata za lažjo izvolitev predstavnikov slovenske manjšine v deželni parlament in predlagata vrsto amandmajev k predlogu za novi deželni volilni zakon.
Določena sestava ustavne komisije
18. 10. 2001 00.00
Komisija državnega zbora za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je oblikovala predlog kadrovske sestave komisije za ustavne spremembe, ki bo obravnavala predloge za začetek postopka za spremembo ustave.
Besedilo brez soglasja ZLSD
14. 04. 2001 00.00
V ZLSD poudarjajo, da besedilo izhodišč za pogajanja s Svetim sedežem, ki jih je vlada sprejela v četrtek, med koalicijskimi partnerji ni bilo usklajeno. Stranka, kot trdi vodja njene poslanske skupine Miran Potrč, ni dala nikakršnega soglasja za odločanje na odboru vlade ali na vladi. Nasprotno, zahtevala je nadaljnje koalicijsko usklajevanje. Odločitev vlade, ki je ob izrecnem nasprotovanju ministrov ZLSD sprejela neusklajeno besedilo, je po Potrčevih besedah slaba za Slovenijo, popravki, ki so bili doslej narejeni, pa so nezadostni. V ZLSD trdijo, da predlagana vsebina pogajalskih izhodišč za sporazum s Svetim sedežem kljub nekaterim popravkom omogoča katoliški cerkvi v Sloveniji delovanje neodvisno od slovenske zakonodaje. Miran Potrč je za 24 ur povedal, da "omogoča še vedno opredelitev posebnega položaja Rimskokatoliške cerkve nasproti drugim verskim skupnostim in jasno je, da na podlagi tega sporazuma katoliška cerkev pričakuje in lahko tudi zahteva posebne sporazume, ki bodo urejali vprašanje verouka v šolah, vprašanje položaja cerkve v nekaterih zavodih, vprašanja davkarije, vprašanja denacionalizacije in podobnega." Po njegovih besedah je to poseg v avtonomnost slovenske države in omogoča privilegiran položaj katoliške cerkve. Vatikanski sporazum tudi ni dogovorjena prioriteta zunanje politike, trdijo v ZLSD, sklenitvi sporazuma ne nasprotujejo, menijo pa, da se z njegovim sprejetjem ne mudi in da mora biti prvi interes vsakega sporazuma interes Slovenije in njena ustavna ureditev, ne pa interesi posameznih strank ali njihovih prvakov. Združena lista bo, je napovedal Potrč, nadaljevala z aktivnostmi, da se ne sprejme v tej obliki.
Pahor o odnosih s Hrvaško
06. 04. 2001 00.00
Prvi mož Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) in predsednik DZ Borut Pahor je kot sinočnji gost na poslanskem večeru velenjskega podžupana in člana združene liste Bojana Kontiča poudaril, da je letošnje leto ugodno za ureditev odprtih vprašanj s sosednjo Hrvaško. Obe državi, tako Pahor, trdita, da se zavzemata za rešitev vseh težav, vendar je dejstvo, da Slovenija za Hrvaško ni zunanjepolitična prioriteta številka ena. Za nas pa je ureditev odnosov s Hrvaško na prvem mestu, saj si želimo vstopiti v Evropsko unijo že v prvem krogu.
Različna mnenja o vatikanskem sporazumu
28. 03. 2001 00.00
SLS+SKD Slovenska ljudska stranka in njena poslanska skupina soglašata z vsebino sicer spornega 1. člena v sedanjem besedilu predloga sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem, ki govori o odnosu med slovenskim ustavnim redom in kanonskim pravom, je poudaril vodja poslanske skupine SLS+SKD Janez Podobnik. Po njegovih besedah določba, ki omenja spoštovanje neodvisnosti in avtonomnosti Rimskokatoliške cerkve, ni v ničemer sporna.
Znova o vatikanskem sporazumu
26. 03. 2001 00.00
Vatikanski sporazum postaja resen kamen spotike v vladni koaliciji. Vodstvo Združene liste je namreč na današnjem sestanku sklenilo, da bo LDS predlagalo, da se sprejem sporazuma za nekaj časa odloži.
ZLSD znova o vatikanskem sporazumu
26. 03. 2001 00.00
Odprava nejasnosti glede odnosa med slovenskim ustavnim redom in kanonskim pravom v sedanjem besedilu predloga sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem je pogoj za podporo Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) sporazumu, je soglasno sklenil kolegij predsednika ZLSD Boruta Pahorja, ki se je danes sestal na svoji redni seji. Kot so sporočili iz ZLSD, si stranka sicer prizadeva za ureditev položaja verskih skupnosti, kljub temu pa sklenitve sporazuma ne uvršča med prednostne naloge slovenske politike, saj ne vpliva na vključevanje naše države v evroatlantske povezave.
Uspešna referendumska pobuda
20. 03. 2001 00.00
Predsednik DZ Borut Pahor je določil 60-dnevni rok za zbiranje podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki jo je včeraj vložil predsednik zunajparlamentarne Deželne stranke Štajerske Albert Erjavičnik. Prvi dan roka za zbiranje potrebnih 40.000 podpisov začne teči v ponedeljek, 26. marca, zadnji dan roka za zbiranje podpisov pa je četrtek, 24. maj.
Pobuda še petič v parlamentu
19. 03. 2001 00.00
Predsednik zunajparlamentarne Deželne stranke Štajerske (DSŠ) Albert Erjavičnik je dopoldne v DZ vložil že peto pobudo za razpis predhodnega referenduma o noveli zakona o referendumu in ljudski iniciativi, tokrat podprto s 313 zbranimi podpisi. Za razliko od predhodnih štirih pobud predsednik DZ Borut Pahor - kot je napovedal ob zavrnitvi četrte vložene pobude - predlagatelje ni osebno sprejel. Pahor se je tako odločil, ker vlagatelji niti v četrtem poskusu niso uspeli zbrati 200 potrebnih podpisov volivcev, ki šele omogočajo, da se začne zbiranje 40.000 podpisov.
Nova referendumska pobuda
12. 03. 2001 00.00
Predstavniki zunajparlamentarne Deželne stranke Štajerske in Socialne liberalne stranke so danes predsedniku državnega zbora (DZ) Borutu Pahorju predali že četrto pobudo za razpis predhodnega referenduma o noveli zakona o referendumu in ljudski iniciativi, podprto z 288 podpisi. Predsednik DZ je vlagatelje pobude ob tem opozoril, da je referendum ustavni instrument ter da je "naša skupna odgovornost, da se z nepopolnimi vlogami ne devalvira omenjenega instituta, ki je pomemben element neposredne demokracije".
Drnovšek vložil kandidaturo Kolarjeve
24. 11. 2000 00.00
Mandatar za sestavo vlade Janez Drnovšek je v Državni zbor vložil kandidaturo Jane Kolar za ministrico za kulturo, in sicer po starem, še vedno veljavnem zakonu o vladi. Drnovšek je tako dopolnil vloženo listo 13 kandidatov za ministre. Pred vložitvijo zadnje kandidature je Drnovšek komentiral pobudo za naknadni potrditveni referendum v zvezi z novelo zakona o vladi, ki naj bi začela veljati v nedeljo. Ob tem je mandatar med drugim poudaril nesmiselnost vložene pobude, saj ta po nepotrebnem zavira postopek imenovanja nove vlade.
Jutri lista ministrov v DZ?
20. 11. 2000 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek liste ministrskih kandidatov v DZ danes najverjetneje še ne bo poslal, temveč naj bi to storil jutri. Mandatar je sicer po izvolitvi v četrtek napovedal, da bo listo ministrskih kandidatov v DZ poslal v začetku tega tedna, kot najverjetnejšega pa je omenil prav današnji dan.
Kdo bo minister?
14. 11. 2000 00.00
Ministrski
Ženske v parlamentu
25. 10. 2000 00.00
V novoizvoljenem 90-članskem parlamentu bo naslednja štiri leta sedelo 12 poslank, 5 več kot v prejšnjem sklicu, a še vedno precej manj kot v državah članicah Evropske unije. Zato na Uradu za žensko politiko pripravljajo konkretne zakonske predloge, kako delež žensk v politiki približati Evropi.
Delni uradni rezultati volitev
16. 10. 2000 00.00
Po podatkih Republiške volilne komisije je od 1.586.828 volilnih upravičencev glasovalo 1.111.013 oziroma 70,01 odstotka volivcev. Oddanih je bilo 1.110.952 glasovnic, neveljavnih je bilo 36.822 glasovnic.
Predvolilno soočenje ZLSD, SLS+SKD-SLS in NSi
09. 10. 2000 00.00
V nocojšnjem, 14. predvolilnem soočenju na POP TV, so se slovenski državljani in državljanke šest dni pred volitvami znova odločali, komu bodo zaupali vodenje države v naslednjih štirih letih. Stranke, ki so danes imele možnost pridobiti še kakšnega volilca oz. volilko so bile Združena lista socialnih demokratov, Nova Slovenija in SLS+SKD-Slovenska ljudska stranka. SLS+SKD-SLS sta danes zastopala Franc Zagožen in Ivan Oman, ZLSD sta zastopala Borut Pahor in Miran Potrč, NSi pa Andrej Bajuk in Andrej Capuder. Oddajo sta vodila Tjaša Slokar in Edi Pucer. Na temo soočenja je bila odprta tudi klepetalnica 24ur.com, kjer so sodelujoči gostom lahko postavljali vprašanja, izrazili svoja mnenja in komentirali televizijsko oddajo.
Delova volilna projekcija
08. 10. 2000 00.00
Po Delovi volilni projekciji, narejeni na osnovi terenske raziskave v vseh osmih volilnih enotah, si bo sedeže v državnem zboru razdelilo osem strank. 3030 anketiranih državljanov v raziskavi Dela Stik je LDS dodelilo 34 sedežev, SDS in ZLSD po 12, SLS+SKD devet, NSi in DeSUS po šest sedežev, SMS pet, SNS pa štiri sedeže v novem državnem zboru, ki ima 90 poslancev. Presenečenje raziskave je SMS, ki jo volijo politično manj obremenjeni volilci med 18. in 45. letom, zato bo uspeh stranke odvisen tudi od volilne udeležbe, poroča sobotno Delo.
ZLSD za takojšnjo zapolnitev privatizacijske vrzeli
27. 09. 2000 00.00
"Obljube ZLSD glede zapolnitve privatizacijske vrzeli so resne in v celoti verodostojne. Je namreč edina stranka, ki si je dosledno prizadevala, da se ta obveznost do državljanov izpolni," je v odgovoru na vprašanje Združenja družb za upravljanje v zvezi z privatizacijsko vrzeljo zapisal prvak ZLSD Borut Pahor. Ob tem je zagotovil, da bo Združena lista, če bo postala vladna stranka, zapolnila vrzel v največ treh mesecih oz. v najkrajšem roku, ki je potreben za "korektno" izvedbo postopkov. Za zapolnitev naj bi uporabila realno premoženje, katerega lastnik je država, zagotovila enaka merila za vrednotenje premoženja ter določila delnice in lastniške deleže države tako, da bo lastniška struktura razpršena.
Politični piknik ZLSD
24. 09. 2000 00.00
Združena lista socialnih demokratov (ZLSD)je v Opatjem Selu pripravila strankin politični piknik, na katerem je njen predsednik Borut Pahor med pozdravnim nagovorom nanizal razloge, zaradi katerih naj bi bila ZLSD dobra volilna izbira. Stranka svoje interese uveljavlja na zmeren in politično kulturen način, ima primeren in sodoben program, izkušnje starejših generacij je uspela obogatiti z novo energijo mlajšega rodu, je edina članica Evropske socialne demokracije na Slovenskem in nenazadnje zgodovine ne potvarja, ampak jo sooblikuje, je prepričan Pahor.
Potekel rok za vložitev kandidatnih list
21. 09. 2000 00.00
Opolnoči se je iztekel zakonski rok, v katerem so morale politične stranke ali skupine volivcev v volilnih enotah vložiti liste kandidatov, ki se bodo na volitvah potegovali za vstop v parlament. V naslednjih dneh bo potekal postopek preverjanja ustreznosti oziroma zakonitosti vloženih list, na podlagi katerega bodo pristojne volilne komisije tudi izdale odločbe o njihovi potrditvi oziroma zavrnitvi. Zakonski rok za dokončno potrditev list se bo iztekel prihodnji torek, 26. septembra, dan za tem pa naj bi z žrebanjem že določili njihov vrstni red na glasovnicah. Glede na veljavne pritožbene roke se bodo ob morebitni zavrnitvi lahko prizadeti v 48 urah po prejemu odločbe pritožili na vrhovnem sodišču, slednje pa bo moralo v enakem roku o vseh takšnih primerih tudi prednostno razsoditi. Po veljavni ureditvi lahko kandidatno listo vloži ena politična stranka ali več strank skupaj, prav tako pa lahko ob ustrezni podpori t.i. državljansko listo ali neodvisnega kandidata predlaga tudi skupina volivcev. Politične stranke lahko kandidirajo v vseh osmih volilnih enotah, če njihovo listo podprejo trije poslanci sedanjega sklica. V nasprotnem primeru pa mora vložitev liste v vsaki volilni enoti podpreti najmanj 50 volivcev in to ob pogoju, da so pri izbiri kandidatov oziroma oblikovanju liste sodelovali zgolj člani stranke iz iste volilne enote. V nasprotnem primeru mora listo podpreti najmanj 100 volivcev iz volilne enote. Enako število volivcev lahko za območje volilne enote določi tudi t.i. državljansko listo. Na kandidatni listi je lahko najmanj šest in največ 11 kandidatov, če želi lista nastopiti v vseh 11 volilnih okrajih. Vsak od kandidatov se bo lahko za glasove volivcev potegoval največ v dveh okrajih. Listo t.i. neodvisnega kandidata mora prav tako podpreti 100 volivcev, kandidat za neodvisnega poslanca pa bo nastopil v vseh 11 okrajih in bo za vstop v državni zbor moral zbrati najmanj 30 odstotkov glasov v volilni enoti. Pripadniki italijanske oziroma madžarske narodnosti lahko določijo posamičnega kandidata, ki se bo potegoval za poslanski sedež narodnosti, s podpisi najmanj 30 volivcev, pripadnikov ene oziroma druge narodne skupnosti.
Spletne strani političnih strank
21. 09. 2000 00.00
STA objavlja seznam registriranih političnih strank, ki se predstavljajo na spletu in bodo nastopile na letošnjih državnozborskih volitvah.
Vodstvo ZLSD o volilni strategiji
09. 09. 2000 00.00
O programu se je popoldne v Ljubljani posvetovalo najširše vodstvo Združene liste socialnih demokratov. Največjo težo bodo dali znanju. Izbrali so slogan za svojo kampanjo, in že razkrili, kdo bo kandidiral na njihovi listi.
Priprave LDS na volitve v polnem teku
26. 08. 2000 00.00
Ožje vodstvo LDS v prostorih portoroškega hotela Palace danes končuje predvolilni programski posvet, ki ga je začelo včeraj. Predsednik stranke, ki je zadnjih nekaj mesecev v opoziciji,
Mesić najpopularnejši
31. 07. 2000 11.45
V redni mesečni raziskavi zagrebškega Večernjega lista o priljubljenosti domačih politikov in strank v minulem mesecu je na vrhu najbolj pozitivnih politikov še naprej predsednik države Stjepan Mesić. Za najbolj negativno politično osebnost so povprašani izbrali Iviča Pašalića. Še naprej raste število neopredeljenih volilcev. V aprilski anketi Večernjega lista je bilo takih le 22 odstotkov. Stjepanu Mesiću je popularnost v primerjavi z mesecem poprej zrasla za tri odstotke, tako da je tokrat zbral 21,8 odstotka glasov. Drugouvrščenemu, premieru Ivici Račanu, je za približno toliko padla in ima 13,2 odstotka. Sledijo jima Vesna Pusič, Željka Antunovič, Dražen Budiša, Tonino Picula, Vesna Škare Ožbolt, Djurdja Adlešič, Mate Granič in Ivica Pančič. Premier Račan je na drugem mestu tudi na negativni lestvici, na kateri so, tako kot na pozitivni, še Budiša, Mesič in Antunovičeva.
Kandidati za ombudsmana
05. 06. 2000 21.09
Sedanjemu varuhu človekovih pravic Ivanu Bizjaku se izteka prvi mandat. Predsednik republike Milan Kučan se je že posvetoval z vodji poslanskih skupin in poslancem italijanske narodnosti o možnih kandidatih za ombudsmana. V igri je 12 kandidatov, od teh kar 9 žensk, največ možnosti za nov mandat pa pripisujejo dosedanjemu varuhu, Bizjaku.
Odmevi tujih tiskovnih agencij
24. 05. 2000 07.20
Tuje tiskovne agencije so kmalu po polnoči objavile vest, da državni zbor v pvem poskusu ni potrdil nove slovenske vlade mandatarja Andreja Bajuka.
SLS večina mest v kmetijski zbornici
10. 04. 2000 20.18
V ljudski stranki z izkupičkom minulega konca tedna kar zadovoljni. Stranka si je namreč zagotovila večino v svetu nove ustanove, kmetijsko gozdarske zbornice.
ZLSD bodisi v zavezništvu ali sama na volitve
12. 02. 2000 09.38
Za zaprtimi vrati se je popoldne sestalo predsedstvo ZLSD, ki je med drugim obravnavalo predlog o vsebinskih značilnostih pogodbe za levosredinsko zavezništvo. V primeru odločitve državnega zbora za dvokrožni večinski volilni sistem, njegovi uvedbi sicer združena lista nasprotuje, se bo stranka volitev udeležila bodisi v zavezništvu, ki bo predstavljalo alternativo desnosredinski usmeritvi in sedanji vladni politični praksi, bodisi sama, je novinarjem predstavil soglasno odločitev predsedstva stranke njen predsednik Borut Pahor.
Nova združevanja slovenskih strank?
11. 02. 2000 21.25
V slovenski politiki se je pričela sezona združevanja. Na desnici to sicer ni nič novega, vprašanje pa je vedno bolj aktualno tudi na drugi strani. Danes so tako vrhovi strank združevanju posvetili kar nekaj svoje energije.