ločil

Discovery le pristal

23. 08. 2001 00.00

Po zapletih s slabim vremenom je vesoljsko plovilo Discovery včeraj le pristalo, pred tem pa še enkrat obkrožilo Zemljo.

Atlantis se je združil z MVP

14. 07. 2001 00.00

Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, ki so ga izstrelili v četrtek, se je davi ob 5.08 po srednjeevropskem času, 368 kilometrov nad severovzhodno obalo Južne Amerike združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Lopute med vesoljskima ploviloma so odprli ob sedmi uri po srednjeevropskem času. Petčlanska posadka Atlantisa in tričlanska posadka MVP sta se srečali v ameriškem znanstvenem modulu Destiny. Raketoplan ima v tovornem odseku 164 milijonov dolarjev vreden modul za izstope v vesolje Quest (Iskanje), imenovan tudi Joint Airlock (skupna zračna zapora), ki ga bodo v nedeljo združili s postajo.

Ladja s Titom prispela do MVP

30. 04. 2001 00.00

Ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-32, ki bo na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) zamenjala podobno reševalno ladjo Sojuz TM-31 , se je ob 9.57 in 50 sekund po srednjeevropskem času združila s postajo.

Tito že v postaji

30. 04. 2001 00.00

Ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-32 se je ob 9.57 in 49 sekund po srednjeevropskem času združila z Mednarodno vesoljsko postajo. Združitev je potekala samodejno, so sporočili v Centru za upravljanje poletov (COP) v Koroljovu pri Moskvi. Dogodek sta v živo prenašali televizijski družbi CNN in Sky. Videti je bilo, kako se je ladja približala in nato združila z v Rusiji izdelanim ameriškim modulom Zarja. Po odprtju lopute ob 11.31 po srednjeevropskem času je v postajo najprej vstopil poveljnik Sojuza TM-32 Talgat Musabajev, za njim pa je hitro zaplaval še prvi vesoljski turist Dennis Tito. Sledil mu je ladijski inženir Jurij Baturin.

Tito poletel v vesolje

28. 04. 2001 00.00

Po negotovosti glede izstrelitve prvega vesoljskega turista, ki je trajala skoraj do zadnjega dne, so na kozmodromu Bajkonur z izstrelitvene rampe s katere je leta 1957 poletel prvi umetni satelit Sputnik, leta 1961 pa prvi vesoljec Jurij Gagarin ob 9.37 in 30 sekund po srednjeevropskem času le izstrelili vesoljsko ladjo v kateri sta dva ruska kozmonavta in prvi vesoljski turist, Američan Dennis Tito. Poveljnik posadke je Talgat Musabajev, ladijski inženir pa Jurij Baturin.

BMW povečal prodajo

27. 03. 2001 00.00

Nemški proizvajalec avtomobilov BMW je letos povečal prodajo avtomobilov za osem odstotkov. Pri BMW letos načrtujejo še višji dobiček kot lani, ko je dosegel rekordno milijardo evrov.

Eminem se bo ločil

23. 03. 2001 00.00

Kontroverzni ameriški rap pevec Eminem je z ženo Kim Mathers dosegel preliminarni sporazum o ločitvi. V skladu s sporazumom bosta imela pevec in njegova žena skupno skrbništvo nad petletno hčerko Hailie Jade.

Discovery se je poslovil od MVP

19. 03. 2001 00.00

Po osmih dneh, 21 urah in 54 minutah skupnega poleta se je ameriški vesoljski raketoplan Discovery davi ob 5.32 po srednjeevropskem času nad vzhodnim delom Južne Amerike ločil od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) in bo predvidoma v sredo pristal na Cape Canaveralu na Floridi. Raketoplan je omogočil prvo zamenjavo stalne posadke MVP. Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da bo nova posadka MVP ostala v vesolju štiri mesece.

Modul Leonardo prestavili v Discovery

18. 03. 2001 00.00

Z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) so s pomočjo mehanične roke vesoljskega raketoplana Discovery odstranili v Italiji izdelan tovorni modul Leonardo in ga po po slabi uri in pol popoldne po srednjeevropskem času pritrdili v tovorni odsek raketoplana. Prestavitev modula so zaradi težav z računalniki raketoplana izvedli pet ur kasneje kot so načrtovali.

Polet Discoveryja podaljšan

16. 03. 2001 00.00

Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo polet vesoljskega raketoplana Discovery podaljšala za en dan. Za podaljšanje poleta so se odločili zato, ker bo zlaganje dobre tone odslužene opreme in smeti z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) v tovorni modul Leonardo trajalo dlje kot so načrtovali.

Discovery se je združil z MVP

10. 03. 2001 00.00

Ameriški vesoljski raketoplan Discovery, v katerem je sedemčlanska ameriško-ruska posadka, se je z enourno zamudo ob 7.38 po srednjeevropskem času 378 kilometrov nad južnim delom Tihega oceana vzhodno od Nove Zelandije s hitrostjo nekaj centimetrov na sekundo združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) v kateri je tričlanska rusko-ameriška posadka. Poveljnik raketoplana James Wetherbee je združitev izvedel z ročnim vodenjem.

Atlantis pristal v Kaliforniji

20. 02. 2001 00.00

Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis je po skoraj trinajstih dneh vesoljskega poleta ob 21.33 po srednjeevropskem času pristal na 22. pristajalni stezi v vojaškem letalskem oporišču Edwards v puščavi Mohave v ameriški zvezni državi Kalifornija. Pristajanje je ročno vodil poveljnik Atlantisa Ken Cockrell. Z Atlantisom se je na Zemljo vrnilo pet ameriških astronavtov, ki so sodelovali pri uspešni dostavi 1,38 milijarde dolarjev vrednega znanstvenega modula Destiny na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).

Slovo Atlantisa

16. 02. 2001 00.00

Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, ki so ga izstrelili 8. februarja in je na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) dostavil ameriški znanstveni modul Destiny, se je ob 15.06 po srednjeevropskem času 380 kilometrov nad Zemljo, predvidoma nad zahodnim delom Tihega oceana, ločil od postaje.

Agassi kupil hišo v Kaliforniji

17. 01. 2001 00.00

Teniški zvezdnik Andre Agassi je na obali San Francisca kupil hišo, za katero je odštel 23 milijonov dolarjev. Agassi je hišo že obiskal pred nekaj leti, vendar se je za nakup odločil šele lani. Hiša leži v četrti Tiburon severovzhodno od mostu Golden Gate, zgrajena pa je bila leta 1996. V njej je pet sob, šest kopalnic, igralnica, majhna kinodvorana in ločen apartma za goste. Na skupno 930 kvadratnih metrih sta še dva bazena, gledališče na prostem, majhen umeten slap in teniška igrišča.

Ločitev Borisa in Barbare Becker

15. 01. 2001 00.00

Nekdanji nemški teniški zvezdnik Boris Becker se je na sodišču za družinsko pravo v Münchnu tudi uradno ločil od svoje žene Barbare, s katero se je poročil decembra 1993 in ima sinova Noaha in Eliasa. Denarne in odškodninske zadeve so bile dogovorjene. Skrbništvo nad sinovoma Noahom in Eliasom je bilo dodeljeno Borisu in Barbari Becker, otroka pa bosta živela pri materi, se je glasilo skopo sporočilo odvetnikov nekdanjega nemškega sanjskega para, ki od novembra ne živi več skupaj.

Ladijska povezava med Kitajsko in Tajvanom

02. 01. 2001 00.00

Prvič po več kot 50 letih so tri tajvanski ladje s približno 700 potniki pristale v pristaniščih na jugovzhodu Kitajske. Gre za vzpostavitev prve neposredne ladijske povezave med Tajvanom in Kitajsko.

Endeavour se je oddaljil od MVP

10. 12. 2000 00.00

Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour se je ob 20.13 po srednjeevropskem času približno 376 kilometrov nad kazahstansko-kitajsko mejo od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) ločil, jo obletel in se ob 21.16 po srednjeevropskem času od nje dokončno oddaljil.

Ariane utirila štiri satelite

16. 11. 2000 00.00

Na evropskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so po 24-urni

Harrison Ford se ločuje

10. 11. 2000 00.00

58-letni ameriški igralec Harrison Ford se je po 17 letih zakona ločil od svoje žene, 49-letne scenaristke Melisse Mathison. V kratki izjavi za E-Online je par sporočil, da že en mesec živita ločeno. Fordova tiskovna predstavnica Patricia McQueeney pa je dejala, da je vzrok zakonskih težav fotografija, na kateri igralec pije šampanjec s 30-letno igralko Laro Flynn Boyle, ki jo je objavil National Enquirer. Harrison Ford je spoznal svojo ženo leta 1979 na snemanju filma Apokalipsa zdaj, v katerem je igral stransko vlogo. Zaradi Melisse se je ločil od prve žene Mary Marquardt, ki jo je poznal še iz šolskih dni in s katero je imel v petnajst let trajajočem zakonu dva otroka. Dva otroka ima igralec tudi v zakonu z Melisso Mathison.

Progress M1-3 se je ločil od MVP

02. 11. 2000 00.00

Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-3 se je danes, dan pred prihodom prve posadke Mednarodne vesoljske postaje (MVP,) ločila od modula Zvezda in zgorela v ozračju, njeni ostanki pa so padli v Tihi ocean.

Atlas utiril ameriški vojaški satelit

20. 10. 2000 00.00

V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so davi ob 2.40 po srednjeevropskem času z izstrelitvenega kompleksa 36-A po nekaj preložitvah z več kot enourno zamudo izstrelili ameriško nosilno raketo atlas 2A z dodatno pospeševalno stopnjo centaur. Pet minut kasneje se je centaur ločil od atlasa 2A, še 22 minut kasneje pa je Centaur po dveh vžigih motorja v orbito okoli Zemlje utiril 200 milijonov dolarjev vreden ameriški vojaški komunikacijski satelit Defense Satellite Communications System B11 (DSCS B11).

Pegasus XL utiril astronomski satelit HETE-2

09. 10. 2000 00.00

Po 48-urni preložitvi zaradi tehničnih težav so davi ob 7.38 in 18 sekund po srednjeevropskem času nad izstrelitvenim območjem Kwajalein na Marslallovem otočju - gre za ameriški vojaški center na koralnih otokih v Tihem oceanu, znan po preizkušanju ameriških vojaških izstrelkov - z letala L-1011 "Stargazer" odvrgli 15 milijonov dolarjev vredno lahko ameriško tristopenjsko raketo pegasus XL, ki je v ekvatorialno tirnico okoli Zemlje utirila osem milijonov dolarjev vreden ameriški znanstveni satelit High-Energy Transient Explorer 2 (HETE-2). Letalo je z letališke steze na Kwajaleinu vzletelo ob 6.48 po srednjeevropskem času. Ob 7.25 po srednjeevropskem času so pegasus priključili na lastno napajanje z električno energijo in letalo ga je predvidoma na višini 12 kilometrov nad morjem in 96 kilometrov jugozahodno od koralnega otoka Kwajalein sedem minut pred načrtovanim časom odvrglo. Po prvih podatkih so vse tri stopnje rakete delovale uspešno. Satelit z maso 123,7 kilogramov se je davi ob 7.50 po srednjeevropskem času ločil od tretje stopnje in je v orbiti, ki naj bi imela odzemlje 650 kilometrov, prizemlje 590 kilometrov in naklon 1,95 stopinje. Do dvodnevne preložitve izstrelitve je prišlo zaradi težav na sistemu zvez med zemeljsko postajo na Kwajaleinu in nadzornim centrom na Cape Canaveralu na Floridi. Poleg tega je bilo treba popraviti poškodovan kabel v zemeljski opremi, ki so jo uporabljali za zaključno pripravo satelita HETE-2. S satelitom nameravajo nadomestiti enako vesoljsko plovilo, ki so ga pred štirimi leti zaradi spodletele izstrelitve izgubili.

Zmagovalec maratona je Etiopijec Abera

01. 10. 2000 00.00

Na zadnji atletski preizkušnji, tradicionalnem več kot 42 kilometrov dolgem tekaškem maratonu po ulicah Sydneyja je zmagal etiopski tekač Gezaghne Abera s časpom 2:10:11. Drugi je bil Kenijec Eric Wainana s časom 2:10:31 in tretji Etiopijec Tesfaye Tola, četrti je Britanec Brown, naš maratonec Roman Kejžar pa je prišel na cilj dvainšestdeseti s časom 2:26:38.

Atlantis se je ločil od MVP

18. 09. 2000 00.00

Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, v katerem je sedemčlanska ameriško-ruska posadka preživela skupaj

Vesoljci v vlogi električarjev

14. 09. 2000 00.00

Dejavnost sedemčlanske ameriško-ruske posadke ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis, ki je od nedelje združen z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je v znamenju električarskih opravil.

Noel Gallagher se ločuje

07. 09. 2000 00.00

Kitarist skupine Oasis Noel Gallagher je sporočil, da sta se z ženo Meg Mathews po treh letih zakona razšla. Julija pa se je od svoje žene Patsy Kensit ločil Noelov brat Liam.

"Izginil" Ivan Stambolič

26. 08. 2000 00.00

Štiriindvajset ur po skrivnostnem izginotju Ivana Stamboliča, nekdanjega srbskega predsednika in nekdanjega mentorja zdajšnjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča, še vedno ni sledi za pogrešanim. Srbska policija je medtem zaslišala njegove svojce in očividce. Nekateri opozicijski voditelji in Stamboličevi prijatelji menijo, da je bil ugrabljen. Nekdanji vodja srbskih komunistov Stambolič je politik, kateremu se lahko Miloševič zahvali za svoj politični vzpon. Vrsto let je bil Miloševič varovanec v preteklosti zelo vplivnega Stamboliča. Ko se je Miloševič leta 1987 povzpel na oblast, pa se je od svojega dolgoletnega mentorja in sopotnika dokončno ločil. Stambolič je Miloševičevo politiko v 90. letih večkrat kritiziral. Med drugim je podprl študentske demonstracije proti režimu v letih 1996/97, Demokratična opozicija Srbije pa ga je še nedavno omenjala kot svojega morebitnega predsedniškega kandidata na jesenskih zveznih volitvah. Stamboliča, ki se v petek ni vrnil z jutranjega teka, so po vsej verjetnosti ugrabili, je v sinočnjem pogovoru za črnogorsko televizijo povedal vodja opozicijske Socialdemokratske unije Žarko Korač. Obtožil je režim, da ne posreduje nobenih podatkov o delovanju številnih paravojaških skupin in strankarskih milic. Stamboličevi sosedi so povedali, da so pred njegovo hišo opazili belo dostavno vozilo, v katerem naj bi bile neznane osebe. Po poročanju beograjskega radia B2-92 so očividci povedali, da naj bi ugrabitelji Stamboliča odpeljali z belim golfom. Stambolič se je v vrh Komunistične partije Srbije povzpel v 70-ih letih, predsednik Srbije pa je postal v 80-ih. Takrat je bil mentor Miloševiča, ki je bil bančnik z obetavno politično kariero. Jeseni leta 1987 je Miloševič, takrat že vodja srbskih komunistov, izvedel svojevrsten puč in Stamboliča prisil k odhodu s položaja srbskega predsednika. Stambolič se je nato umaknil iz politike. Po dolgoletnem molku se je sredi 90. let oglasil kot oster kritik Miloševičeve politike in se pridružil neodvisnemu beograjskemu Evropskemu gibanju. Posebni odposlanec ZN za čovekove pravice Jiri Dienstbier je v pismu zunanjemu ministru ZRJ Živadinu Jovanoviču izrazil veliko zanimanje za nenadno izginotje Stamboliča.

Sojuz TM-30 se bo ločil od Mira

15. 06. 2000 16.45

Prvi vesoljski polet s človeško posadko, ki ga je financirala zasebna družba, se bliža koncu. Transportna vesoljska ladja Sojuz TM-30 z dvema ruskima kozmonavtoma na krovu se bo drevi ločila od orbitalne znanstvene postaje Mir.

Slovo Atlantisa od MVP

27. 05. 2000 17.13

Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadka se je po skoraj šestih dneh skupnega poleta z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), zunanjih in notranjih popravilih in vzdrževalnih delih na postaji, davi 381 kilometrov nad Kazahstanom ločil od MVP in bo v ponedeljek pristal na Zemlji.

Ariane 42L utirila satelit Galaxy 4-R

19. 04. 2000 17.42

Na ekvatorialnem vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani na severozahodni južnoameriški obali so davi izstrelili zahodnoevropsko nosilno raketo ariane 42L, ki je za ameriško družbo Panamsat utirila geostacionarni telekomunikacijski satelit Galaxy 4-R (Galaxy IVR).