logično

Slovenija med tveganimi državami

24. 01. 2002 00.00

Evropska unija je zaradi drugega primera smrtonosne možganske bolezni goveda - BSE - Slovenijo uvrstila med države z večjim tveganjem.

Pique obiskal Berlusconija

12. 01. 2002 00.00

Italija in Španija imata enake poglede, kar zadeva zunanjo politiko, oziroma sta na "enaki frekvenci", je sinoči po srečanju s španskim zunanjim ministrom Josepom Piquejem dejal italijanski premier Silvio Berlusconi.

Vaginalni monologi in ljubezenske drame

07. 09. 2001 00.00

Novi zakonski in izvenzakonski "aranžmaji" <strong>Jerry Hall</strong> in <strong>Micka Jaggerja</strong>,ločitev <strong>Kate Winslet</strong>, ki zaenkrat zanika, kar je vse bolj očitno - da ima novega ljubimca. <strong>Diwine Brown</strong> pa je zapravila že ves denar, ki ji ga je pred leti "pomagal" zaslužiti <strong>Hugh Grant</strong> in se spet vrnila na delo.

Srbija odprta za tuje vlagatelje

15. 11. 2001 00.00

V okviru srečanja Kluba Socius so srbski predstavniki slovenskim gospodarstvenikom predstavili možnosti gospodarskega sodelovanje med državama.

Dogovor o razdelitvi monetarnega zlata

15. 11. 2001 00.00

Pogajalci držav naslednic bivše skupne države so na dvodnevnem srečanju v Sarajevu dosegli dogovor o razdelitvi skupnega monetarnega zlata nekdanje SFRJ v vrednosti 74 milijonov dolarjev.

Sloveniji 16 odstotkov premoženja

14. 11. 2001 00.00

V Sarajevu se je končalo srečanje pogajalcev držav naslednic nekdanje Jugoslavije. Glavne tema pogovorov je bila delitev obveznosti in finančnega premoženja, predvsem sredstev nekdanje države v tujini.

V ZDA znova z vizumom?

31. 10. 2001 00.00

Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Richard Boucher je sporočil, da so se ZDA odločile, da bodo ponovno preučile vizni režim za šest držav, katerih državljani lahko trenutno vstopajo v ZDA brez vizumov. Mednje sodi tudi Slovenija.

Kampanjo bo končalo Severno zavezništvo

08. 10. 2001 00.00

O napadu na Afganistan in razvoju dogodkov v osrednji Aziji smo se pogovarjali z Janezom Janšo, nekdanjim obrambnim ministrom.

Tretje svetovne vojne ne bo

26. 09. 2001 00.00

Množični mediji imajo moč oblikovati mnenje javnosti. Kako jim to po zadnjih dogodkih uspeva v ZDA, smo se pogovarjali z <strong>Vladom Miheljakom</strong>, profesorjem na Fakulteti za družbene vede.

Hrvaška odstopa del svojega ozemlja

24. 09. 2001 00.00

Po pisanju hrvaškega dnevnika Vjesnik Hrvaška Sloveniji glede na dogovor Drnovšek-Račan poklanja del svojega teritorialnega morja.

Srečanje pod lipo

15. 07. 2001 00.00

Na srečanju državnikov pod Najevsko lipo na Ludranskem vrhu nad Črno na Koroškem je predsednik državnega zbora Borut Pahor v slavnostnem govoru dejal, da bo referendum o vključitvi Slovenije v Evropsko unijo (EU) logičen nasledek plebiscita o samostojnosti Slovenije. Pahor je poudaril, da bo odločitev za EU čez nekaj let predstavljala dokončno preselitev Slovenije v družino razvitih držav.

Ključno vprašanje je meja s Hrvaško

09. 07. 2001 00.00

S sobotno sejo sveta SDS, ki po odločitvi na majskem kongresu postaja najpomembnejši strankin organ med kongresoma, se je zaokrožil proces sprememb v stranki, je na današnji novinarski konferenci dejal predsednik SDS Janez Janša. Svet je sicer za svojega predsednika izvolil Milana Zvera, za podpredsednika stranke Miho Brejca in Andreja Bručana, glavni tajnik pa ostaja Dušan Strnad. V stranki po Janševih besedah tudi razmišljajo, da bi uvedli novo funkcijo političnega tajnika.

Odmevi na Miloševićev nastop pred sodiščem

03. 07. 2001 00.00

Na zaslišanje Miloševića se večina zahodnih voditeljev še ni odzvala. Mnogi državniki so s privedbo nekdanjega jugoslovanskega predsednika pred sodnika zadovoljni in upajo, da bodo pred sodišče kmalu stopili tudi drugi vojni zločinci.

Odzivi na Miloševićevo izročitev

29. 06. 2001 00.00

Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Mira Marković, je v izjavi za črnogorski dnevnik Dan dejala, da je zgrožena zaradi izročitve soproga haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Vseeno sem bila prepričana, da pravna država obstaja in da se spoštuje ustavo ZRJ in republike Srbije. Vsakdo pa ve, da ti dokumenti prepovedujejo izročitev naših državljanov v tujino," je še dodala Markovićeva.

Nove rešitve za skladiščenje podatkov

20. 06. 2001 00.00

Vodilna podjetja na področju skladiščenja podatkov, Brocade Communications Systems, Compaq, EMC, Hitachi Data Systems, IBM in McDATA, so naznanila vrsto iniciativ z namenom izboljšati sodelovanje med ponudniki izdelkov za skladiščenje podatkov. Teh šest podjetij ponuja na enem samem optičnem kanalu soobstoj izdelkov skladiščnih sistemov.

Jugoslovanska mafija bi lahko strmoglavila vlado ZRJ

20. 04. 2001 00.00

Po napovedih beograjskega odvetnika in nekdanjega policista Marka Nikotića bi jugoslovanska mafija v ZRJ lahko strmoglavila vladajočo koalicijo DOS. "Če oblast ne bo premagala mafije do jeseni, bi DOS lahko izgubila prihodnje volitve," je v pogovoru za srbski dnevnik Dnevni Telegraf posvaril Nikotić. Dodal je, da so v pravosodju in policiji še vedno dejavni ljudje, ki so pod režimom nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića imeli neposredne povezave z mafijo.

Zavrnili Pukšičeve predloge

18. 04. 2001 00.00

Poslanec SDS Franc Pukšič je na današnji novinarski konferenci izrazil razočaranje nad dejstvom, da je DZ v prvi obravnavi zavrnil njegove predloge za noveliranje zakona o osnovni šoli, zakona o gimnazijah ter zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Glede slednjega je Pukšič dejal, da bo njegov predlog o večji vlogi občin pri imenovanju ravnateljev prej ali slej sprejet, saj je logično, da ima ustanovitelj pristojnosti tudi pri imenovanjih. Po njegovem mnenju šolski minister "ne more poznati na stotine ravnateljev" in lokalnih razmer, možna pa bi bila rešitev, da bi lahko dajal mnenje k imenovanju ravnateljev.

Microsoft trdi, da ni oviral konkurence

27. 02. 2001 00.00

Odvetniki računalniškega podjetja Microsoft so pred sodniki zveznega prizivnega sodišča v Washingtonu odločno zagovarjali stališče, da Microsoft ni kršil protimonopolnih zakonov, zaradi česar je potrebna razveljavitev sodbe prvostopenjskega sodnika, ki je ukazal razbitje podjetja na dva dela. Odvetniki pravosodnega ministrstva in 19 zveznih držav, ki so se pridružile tožbi, pa so dokazovali nasprotno, oziroma, da je imel sodnik Thomas Penfield Jackson prav, ko je lani podal

Umik Albancev z juga Srbije

29. 12. 2000 00.00

Albanski uporniki, pripadniki t.i. Osvobodilne vojske Preševa, Bujanovca in Medvedje (UCPBM), bi lahko že danes umaknili svoje nadzorne točke na jugu Srbije ob administrativni meji s Kosovom. To so se predstavniki srbske vlade in sil KFOR na pogajanjih dogovorili z voditelji UCPBM in na tem območju živeče albanske večine. Z umikom albanskih upornikov z nadzornih točk bi prišlo do popuščanja napetosti na demilitariziranem območju. Pripadniki UCPBM so v začetku tedna vzpostavili oborožene nadzorne točke, med drugim tudi v Velikem Trnovcu. Ta kraj se namreč delno nahaja izven demilitariziranega območja na ozemlju Srbije.

Kmalu z letalom v Beograd

21. 12. 2000 00.00

V beograjskem kongresnem centru Sava so se danes sestali vodilni ljudje osmih letalskih družb iz območja nekdanje Jugoslavije in Madžarske. Pobudo za prvo srečanje po razpadu nekdanje SFRJ, ki ga je odprl jugoslovanski minister za promet in zveze Zoran Šami je dal srbski letalski prevoznik JAT.

Predanova apelira tudi na poslance

16. 12. 2000 00.00

Neva Miklavčič Predan, ki je kandidirala za varuhinjo človekovih pravic in ki je v četrtek na ustavno sodišče vložila pobudo za zadržanje glasovanja o kandidaturi Darje Lavtižar Bebler za ombudsmanko, je hkrati poslance državnega zbora pozvala, naj ne glasujejo za Beblerjevo, katere izvolitev je državnemu zboru v torek predlagal predsednik republike Milan Kučan, "ker je prišlo v postopku njene kandidature do nezakonitosti".

Vprašanja ob tragediji v Kaprunu

12. 11. 2000 00.00

Reševanje ob sobotni nesreči vzpenjače v avstrijskem smučarskem središču pod Kitzsteinhornom je steklo v nedeljo zjutraj, ko so vzleteli helikopterji in se je na delo odpravilo približno 900 reševalcev. Dopoldne je v predoru še vedno tlelo in zdelo se je, da iskanje žrtev ne bo možno. Požar pa je vseeno dokončno ugasnil in okrog petnajste ure so reševalci vstopili v notranjost in začeli na dan prinašati trupla. Skoraj zagotovo so med žrtvami: 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev, 8 Američanov, 1 Hrvat in 2 Slovenca. Drugih zaenkrat še niso prepoznali. Nekateri so menda omagali le nekaj metrov pred izhodom iz predora.

Še en slovenski "ne"

02. 10. 2000 00.00

Slovenija nikoli ne bo sprejela federalizacije Evropske unije. Prav tako pa je Slovenija odločno zavrnila predlog, na podlagi katerega bi lahko manjše države članice EU le v skupinah enakopravno odločale z velikimi in močnimi državami, kot so Francija, Nemčija in Velika Britanija, piše v Vjesniku Boris Buden v zvezi s slovenskimi izjavami na okrogli mizi, ki je v okviru srečanja slovenskih in avstrijskih politologov in zgodovinarjev in v organizaciji koroških Zelenih potekala letos poleti v Pliberku.

Migrena je povezana z depresijo

15. 09. 2000 00.00

Ameriški zdravniki domnevajo, da obstaja povezava med migreno in depresijo. Raziskava, ki so jo izvedli zdravniki medicinske fakultete Albert Einstein v New Yorku, je namreč pokazala, da se celo ljudje, ki imajo "tipično" migreno, pogosto pritožujejo, da se fizično in psihično slabše počutijo od ljudi, ki nimajo te bolezni. Zdravniki so preučili zdravstvene kartoteke 768 ljudi iz ZDA in Velike Britanije, od katerih jih ima polovica napade migrene. Ugotovili so, da je 47 odstotkov ljudi, ki imajo migreno, podvrženo tudi depresiji, medtem ko je med pacienti, ki nimajo migrene, težave z depresijo imelo 17 odstotkov ljudi. Eden od zdravnikov, ki so sodelovali v raziskavi, je povedal, da se zdi logično, da bodo osebe, ki imajo migreno depresivne zaradi bolečine. Vendar je obenem opozoril, da je tudi pri depresivnih bolnikih večja verjetnost, da bodo zboleli za migreno. Pojasnil je, da strokovnjaki domnevajo, da imata obe bolezni enako nevrobiološko osnovo.

Haider na Bledu

18. 08. 2000 00.00

Koroški deželni glavar Jörg Haider je danes na Bledu poudaril, da zahteve po odpravi Beneševih dekretov in Avnojskih sklepov kot pogoj za vstop Češke in Slovenije v EU niso le želja Avstrije oziroma avstrijskega parlamenta, ampak je na to temo ustrezno resolucijo sprejel tudi Evropski parlament, v kateri je poudaril, da je pogoj za širitev EU odprava sklepov, ki predstavljajo kršitev človekovih pravic. Kako bosta Slovenija in Češka tehnično odpravili sklepe - ali s spremembo ustave ali z ustrezno izjavo, se Haider noče vmešavati. Po njegovih besedah pa je logično, da se v državah članicah EU odpravijo vsi zakoni, ki predstavljajo diskriminacijo. Haider je Bled obiskal na povabilo blejskega Golf & Country Cluba ob današnjem golf turnirju, na katerem se meri 90 igralcev iz Slovenije, avstrijske Koroške in italijanske Furlanije-Julijske krajine. Kot je poudaril, je turnir del dejavnosti družbe Brez meja, ki je nastala iz skupne kandidature treh dežel za olimpijske igre. Gre za idejo o sodelovanju dveh regij, ki sta v EU, in tretje tegije, ki si za članstvo v EU še prizadeva, poleg tega pa je to lep izraz regionalnizma, je dodal.

Zapuščina našega časa za prihodnje rodove

05. 07. 2000 12.19

Na našem planetu imamo tudi organizacijo, ki skrbi za zapuščino našega časa prihodnjim generacijam. Long Now Foundation se ukvarja z zanimivim projektom, kako prihodnjim rodovom zapustiti sliko, kako živimo danes. Člani organizacije namreč menijo, da so vse dobe pustile primerke svojega življenja. Iz prazgodovine imamo jamske slike, Egipčani so zapustili piramide, srednji vek knjige itd. Danes živimo v digitalni dobi, ki naj ne bi puščala trajnih informacij. Podatki na računalniški disketi se namreč že po petnajstih letih lahko razmagnetijo, tako da jih ne moremo več uporabiti. Enako se lahko zgodi tudi s CD-ji. Zato so njihovi znanstveniki razvili disk Rosseta, ki bo podatke hranil od 2.000 do 10.000 let. Long Now Foundation namerava na te diske posneti zgodovino časa, zapisati vse besede vseh jezikov, saj bodo po predvidevanjih nekateri izumrli itd. Normalnemu prebivalcu Zemlje sedaj pa se lahko postavi popolnoma logično vprašanje, da če so prejšnje dobe slikale takratne knjige, ali jih ne bodo tudi sedaj? Vsekakor pa bo disk Rosseta lahko našel tržno priložnost na kakšnem drugem področju, recimo shranjevanju strogo zaupnih vojaških dokumentov.

Srečanje dosedanjih zunanjih ministrov

26. 03. 2000 17.00

Na današnji okrogli mizi z naslovom Mesto Slovenije v Evropi v organizaciji študentov Pravne fakultete v Ljubljani so vsi dosedanji zunanji ministri - Dimitrij Rupel, Boris Frlec, Davorin Kračun, Zoran Thaler in Lojze Peterle - skušali orisati pot, ki jo je Slovenija prehodila od osamosvajanja in ki jo še čaka pred vstopom v Evropsko unijo ter se dotaknili nekaterih težav, s katerimi se pri tem sooča. Kot enega ključnih problemov so omenili preveliko zaprtost Slovenije, še posebno na področju tujih vlaganj. Ministri se med drugim skušali pojasniti, kaj jim Evropa pomeni in izrazili nedvoumno podporo slovenski zavezanost priključitvi tako EU kot zvezi NATO.

Se obetajo še višje cene bencina?

01. 03. 2000 20.56

Slovenski naftarji zahtevajo večdeset odstotno podražitev bencina. Cena nafte na svetovnem trgu strmo raste, zato lahko v 24 urah pričakujemo novo odločitev o podražitvi. Ob tem naj bi se vlada predvidoma v mesecu dni odpovedala neposrednemu nadzoru nad cenami bencinov, saj bo sprejela pregleden model oblikovanja cen.

Dole zagotovil podporo Sloveniji

15. 02. 2000 20.29

Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel se je v Washingtonu danes srečal z nekdanjim vodjo senatne večine in predsedniškim kandidatom Bobom Doleom, pogovoru pa se je pridružil tudi nekdanji republikanski senator Dan Coats. Rupel se je Dolu zahvalil za vso podporo, ki jo je nudil Sloveniji pri njenih prizadevanjih za vključitev v zvezo NATO in za izboljšanje bilateralnih odnosov med državama, obenem pa zaprosil za nadaljnjo podporo.

Ali bo mandatarja imenoval Pavletić?

07. 01. 2000 21.02

Predsednik sabora in vršilec dolžnosti hrvaškega predsednika Vlatko Pavletić je napovedal možnost, da v skladu s pooblastili, ki jih ima kot začasni predsednik, imenuje mandatarja za sestavo nove hrvaške vlade. Čeprav je logično, da to stori novi predsednik sabora, ne izključujem možnosti, da bi se lahko dogovorili, da novega mandatarja imenujem sam, je dejal Pavletić v pogovoru za Večernji list. Kot je dejal, si želi, da bi bila novi sabor in vlada vzpostavljena čim prej, saj ne bi smeli dopustiti ''vakuma'' v izvrševanju oblast. Kot je znano, je zmagovalna koalicija na hrvaških parlamentarnih volitvah SDP-HSLS za novega premiera nominirala Ivico Račana.