lokacije
Neposredne tuje investicije v Sloveniji dosegle 2,4 milijarde dolarjev
24. 04. 1999 09.47
Vrednost neposrednih tujih investicij (NTI) v Sloveniji je konec leta 1997 znašala 2,194 milijarde dolarjev, kar je za 13,4 odstotka več kot leto poprej. Kot navaja Ekonomsko ogledalo, redna mesečna publikacija Urada za makroekonomske analize in razvoj, naj bi ob upoštevanju 165 milijonov dolarjev visokega priliva v letu 1998 sedanja vrednost NTI v Sloveniji znašala okoli 2,4 milijarde dolarjev.
Slovenska stran začudena nad poročanjem Il Piccola
08. 03. 1999 16.56
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je danes izrazilo začudenje nad poročanjem tržaškega italijanskega dnevnika Il Piccolo, ki je v nedeljski izdaji objavil lokacije vojnih grobišč, na katerih se bodo začela izkopavanja posmrtnih ostankov italijanskih vojakov.
Preoblikovanje PCP v maloprodajne trgovine bi pomenilo njihovo zaprtje
02. 03. 1999 16.24
Preoblikovanje sedanjih prostocarinskih prodajaln (PCP) v maloprodajne trgovine je z ekonomskega vidika praktično enako njihovemu zaprtju, saj zaradi specifične lokacije in strukture povpraševanja dnevnih turistov iz sosednjih držav ter tranzitnih potnikov PCP v primeru preoblikovanja ne morejo prodajati drugih proizvodov razen tobačnih izdelkov. Ob obstoječi velikosti PCP in višjih davčnih obremenitvah tobačnih izdelkov v maloprodajnih trgovinah bi namreč to pomenilo poslovanje z izgubo. Druga osnovna ugotovitev Inštituta za ekonomska raziskovanja v Ljubljani (IER), ki je pripravil povzetek Ekonomske ocene učinkov zapiranja PCP, pa navaja, da uvedba dodatnih trošarin s 1. julijem letos pomeni postopno odpravljanje duty-free elementa slovenskih PCP in njihovo de facto zaprtje z letom 2005. Takšen način postopnega zapiranja PCP je z ekonomskega vidika najbolj smiseln, saj po eni strani omogoča začasno ohranitev PCP dejavnosti in s tem ohranitev približno 1000 delovnih mest, po drugi strani pa zagotavlja približno 110 milijonov mark letnih davčnih prihodkov države, ki jih brez PCP ne bi bilo.
Že peta tovarna Nokiinih mobilnih telefonov na Madžarskem
22. 01. 1999 07.59
Nokia bo v industrijskem parku v madžarskem mestu Komarom postavila že peto tovarno mobilnih telefonov v tej državi. Do konca leta 1999 bodo v tovarni, ki se razteza na 25.000 kvadratnih metrih, zaposlili 200 ljudi, do začetka leta 2000 pa naj bi se njihovo število potrojilo. Nokia je že julija lani napovedala, da bo letos za naložbe namenila približno 30 milijard tolarjev. S sredstvi bodo zgradili omenjeno tovarno in distribucijski center na Madžarskem ter razširili proizvodnjo v matični tovarni v Salu na Finskem. Industrijski park v Komaromu je Nokia izbrala zaradi ugodne geografske lege in infrastrukture, ključni dejavnik pri izbiri lokacije pa je bila tudi visoko usposobljena delovna sila. Nokia je vodilni dobavitelj analognih in digitalnih mobilnih telefonov na Madžarskem, kjer ima od lani tudi svojo enoto za raziskave in razvoj. Konec leta 1998 je Nokia na Madžarskem zaposlovala več kot 1500 ljudi.
Hewlett-Packard zapira 2500 delovnih mest
07. 10. 1998 08.02
Družba Hewlett-Packard namerava zmanjšati število zaposlenih za 2500 oz. za dva odstotka. Tako se je tudi ta veliki proizvajalec računalnikov, tiskalnikov in druge visokotehnološke opreme priključil seznamu družb s tega področja, ki z zniževanjem stroškov poskušajo kompenzirati posledice azijske krize in padca povpraševanja po osebnih računalnikih.
Prestrukturiranje Kraša
23. 12. 1997 08.41
Največji hrvaški proizvajalec slaščic Kraš namerava v naslednjem letu nadaljevati z uresničevanjem poslovnega načrta do leta 2005. Tako naj bi v letu 1998 uresničili prvo fazo prestrukturiranja, ki predvideva spremembo lokacije proizvodnje in postavitev velikega skladišča, s čimer naj bi se izpolnili pogoji za občutno povečanje proizvodnje v naslednjem tisočletju. V nedavno sprejetem poslovnem načrtu so opredeljeni tudi glavni cilji poslovanja v prihajajočem letu. Ti so povišanje prihodkov, prodaje, izvedba prestrukturiranja in sprejem politike kakovosti. Kraš namerava še naprej največji delež proizvodnje (70 odstotkov) prodati na domačem trgu. Prodaja na območju bivših jugoslovanskih republik naj bi dosegla 17 odstotkov celotne proizvodnje oz. 3980 ton, kar je za 613 ton več kot letos. Do povečanja izvoza na ta območja naj bi prišlo zaradi stabilizacije političnih in gospodarskih razmer, podpisov medtrgovinskih sporazumov in pospešenega reklamiranja lastnih proizvodov. Na ostale izvozne trge pa namerava Kraš v prihodnjem letu prodati 3000 ton proizvodov, kar bi bilo 11 odstotkov več kot letos.