lune
Prodaja posnetkov Luninega površja
02. 09. 2002 00.00
Ameriška zasebna družba TransOrbital, ki ima sedež v San Diegu v Kaliforniji, je sporočila, da je ameriško zunanje ministrvo odobrilo njen načrt prvega poslovnega poleta k Luni, ki ga nameravajo izvesti v prihodnjih devetih do 12-ih mesecih.
Izšla knjiga vesoljca slovenskega rodu
22. 07. 2002 00.00
Pri založbi Družina je konec prejšnjega meseca izšla knjižna uspešnica ameriškega astronavta in kozmonavta slovenskega rodu dr. Jerryja Linengerja <em>V vesolju</em> (Off the Planet), ki ima podnaslov Pet nevarnih mesecev na vesoljski postaji Mir.
Izstrelili vesoljsko sondo Contour
03. 07. 2002 00.00
Po dvodnevni preložitvi so v torek zvečer iz letalskega oporišča Cape Canaveral na Floridi izstrelili tristopenjsko ameriško nosilno raketo delta 2, ki je na tretjini poti do Lune utirila sondo Contour.
Odkrili še 11 Jupitrovih lun
18. 05. 2002 00.00
Največji planet Osončja Jupiter se je po številu znanih naravnih satelitov ponovno prebil na prvo mesto. Poslej vemo že za skupno 39 njegovih lun.
Galileo, vesoljski Kolumb, se poslavlja
24. 01. 2002 00.00
Najuspešnejša vesoljska sonda Galileo je na koncu svoje dolge poti med katero je zbrala ogromno podatkov, ki so v marsičem precej odstrli zastore neskončnih skrivnosti vesolja. Po dobrih 13-ih letih bo Galileo končal na planetu, ki ga je spremljal več kot 7 let, na Jupitru.
Zadnje fotografiranje lune Io spodletelo
18. 01. 2002 00.00
Iz Laboratorija za reaktivni pogon (JPL) v kalifornijski Pasadeni so sporočili, da je ameriška samodejna vesoljska sonda Galileo v četrtek letela mimo njegove lune Io in se ji približala na rekordno majhno razdaljo 101 kilometer, vendar sta ji fotografiranje in zbiranje znanstvenih podatkov o tem nebesnem telesu spodletela.
Zadnji lunin mrk letos
30. 12. 2001 00.00
Danes bo lunin mrk, ki ga bodo lahko videli opazovalci na območju srednje zemljepisne širine, na severni pollobli. Mrk bodo najprej lahko opazovali v Severni in Južni Ameriki, nato pa na Tihem oceanu in v vzhodni Aziji.
Božič v zaklonišču
25. 12. 2001 00.00
Neki Britanec bo božič preživel za neprebojnimi jeklenimi vrati tri metre pod zemljo med betonskimi zidovi, da bi se, kot pravi, izognil stresu zaradi praznikov, ki bi jih moral preživeti v družinskem krogu.
Božič v zaklonišču
25. 12. 2001 00.00
Neki Britanec bo božič preživel za neprebojnimi jeklenimi vrati tri metre pod zemljo med betonskimi zidovi, da bi se, kot pravi, izognil stresu zaradi praznikov, ki bi jih moral preživeti v družinskem krogu.
Betlehemska zvezda ni bila zvezda
23. 12. 2001 00.00
V reviji New Scientist so objavili resnično božično zgodbo s področja astronomije. Avtor zgodbe trdi, da je v starih astronomskih rokopisih našel dokaz, da Betlehemska zvezda ni obstajala samo v svetem pismu, ampak tudi zares, le da v resnici ni bila zvezda.
Teden vesoljskih obletnic
30. 05. 2001 00.00
Ta teden se bo zvrstilo pet vesoljskih obletnic. Gre za dogodke, ki so jih pred 30 in 35 leti zabeležila sovjetska in ameriška vesoljska plovila in dva ameriška astronavta. Tako je v ponedeljek minilo 30 let od izstrelitve sovjetske sonde Mars 3, ki je leta 1971 prva mehko pristala na Marsu. Enako sondo, Mars 2, so izstrelili devet dni prej, a ji je mehek pristanek spodletel. Na Mars je dostavila le grb in zastavo SZ. Mars 2 je postal umetni satelit rdečega planeta 27. novembra 1971, Mars 3 pa nekaj kasneje. Obe sondi je prehitela ameriška samodejna sonda Mariner 9, ki se je v orbito okoli Marsa utirila 13 dni pred Marsom 2, čeprav šele danes mineva 30 let od njene izstrelitve na Cape Canaveralu, ki se je takrat imenoval Cape Kennedy.
Pred 35 leti je Luna dobila prvi umetni satelit
01. 04. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so na današnji dan pred 35 leti ob 13. uri in 47 minut po moskovskem času v skladu s programom nadaljnjega raziskovanja Lune, kot je takrat zapisala sovjetska tiskovna agencija TASS, izvedli izstrelitev vesoljske rakete s samodejno vesoljsko postajo Luna 10 proti Luni. Tretjega aprila 1966 so Luno 10 utirili v selenocentrično orbito in tako je sovjetska vesoljska sonda postala prvi umetni satelit Lune.
Vesoljske obletnice v ZDA in Rusiji
31. 01. 2001 00.00
Danes mineva 30 let od izstrelitve ameriške vesoljske ladje s človeško posadko Apollo 14, 35 let od izstrelitve sovjetske samodejne vesoljske sonde Luna 9 ter 40 let od poleta šimpanza Hama. Na današnji dan pred 43 leti po ameriškem lokalnem času pa je poletel tudi prvi ameriški satelit Explorer 1.
XII. filmski festival Alpe Adria
19. 01. 2001 00.00
V Trstu bo od danes do 27. januarja dvanajsti filmski festival Alpe Adria - Trieste Film Festival, posvečen predvsem pregledu filmske produkcije v srednji in vzhodni Evropi. Najboljši celovečerni film bo prejel nagrado Premio Trieste v znesku desetih milijonov lir, najboljši kratki film pa nagrado Premio Laboratorio Mediterraneo v znesku treh milijonov lir. V tekmovalnem programu bosta tudi slovenska kratka filma Lesi se vrača Jana Zakonjška in Dom svobode Saše Podgorška, v posebenm programu pa Trdnjava Evrope Želimira Želnika.
Stardust letel mimo Zemlje
15. 01. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Stardust, ki so jo izstrelili leta 1999 in je na poti proti kometu Wilde 2, je ob 12.15 po srednjeevropskem času s hitrostjo skoraj 36 tisoč kilometrov na uro letela 5920 kilometrov nad konico Afrike, približno 15 ur kasneje pa bo letela 98 tisoč kilometrov mimo Lune. Polet sonde mimo Zemlje je potreben zaradi naravne pospešitve hitrosti vesoljskega plovila na poti proti kometu.
Kaznivo striženje v mesečini
27. 09. 2000 00.00
52-letna nemška frizerka Ilka Brückner je ponujala striženje v času polne lune, zato je pristala v ječi. Zaprli so jo zato, ker ni hotela plačati kazni zaradi kršitve strogih nemških obrtnih zakonov, po katerih je obratovanje frizerskih salonov po 21. uri kaznivo, je povedal njen sin Kay Petheo.
Pred 30 leti je pristanek na Luni spodletel
17. 04. 2000 17.43
Pred 30 leti bi morala na visoki planoti Fra Mauro na Luni pristati dva člana posadke ameriške vesoljske ladje Apollo 13, a je bilo treba zaradi okvare servisnega modula matične ladje Odiseja namen opustiti in začel se je boj za preživetje tričlanske posadke, ki se je uspešno končal na današnji dan, 17. aprila 1970.
NASA objavila zanimivi sliki Ia in Evrope
10. 03. 2000 11.09
Ameriška vesoljska agencija NASA je objavila novi sliki Jupitrovih naravnih satelitov Io in Evropa, ki ju je lani fotografirala samodejna vesoljska sonda Galileo. Fotografije, posnete med zadnjim obletom Ia 22. februarja letos, sonda zdaj še pošilja na Zemljo, pred objavo pa jih bo treba obdelati, zato jih bodo objavili pozneje.
Galileo le 200 kilometrov mimo Jupitrove lune
22. 02. 2000 21.09
Vesoljska sonda Galileo naj bi danes ob 14.47 po srednjeevropskem času letela mimo Jupitru najbližje od štirih velikih lun in se ji pri tem predvidoma približala na le 200 kilometrov, najmanjšo razdaljo doslej. Za zdaj še ni znano, kako je sonda prestala prelet.
Galileo uspešno mimo Evrope
04. 01. 2000 19.10
Deset let stara ameriška samodejna vesoljska sonda Galileo, ki je v ponedeljek po kalifornijskem času uspešno letela 354 kilometrov mimo površja Jupitrove lune Evropa, pri tem zaradi močnega sevanja planeta ni imela opaznih težav z računalnikom.
Galileo bo letel mimo Jupitrove lune Io
25. 11. 1999 22.22
V petek predvidoma ob 4.30 po srednjeevropskem času bo ameriška vesoljska sonda Galileo, katere zadnji objavljeni podatki nas lahko prisilijo, da bo treba znova preveriti sedanjo teorijo o nastanku planetov, letel vsega 300 kilometrov mimo Jupitrove lune Io.
Premiera nove lutkovne igrice Polonce Kovač
14. 11. 1999 17.34
Drevi ob 18. uri se bodo na odru male dvorane Lutkovnega gledališča Ljubljana (LGL) premiernemu občinstvu prvič predstavili Palčki s Smovskega Griča, ki so jih mali bralci lahko spoznali v knjigi Polonce Kovač že pred tremi leti. Prva premiera v novi sezoni pri lutkah se je premaknila globoko v jesen zaradi septembrskih gostovanj ansambla na Kitajskem in Japonskem.
Vode na Luni še niso odkrili
14. 10. 1999 18.33
Na konferenci astronomov v Padovi so uradno potrdili, da je poskus, da bi s pomočjo padca ameriške samodejne sonde Lunar Prospector na Luno našli vodo, spodletel.
Za milijone dolarjev skušal prodati lažni kamen
26. 09. 1999 08.32
Američan Brian Trochelmann je priznal, da je skušal prodati lažni kamen z Lune, za kar mu grozi petletna zaporna kazen.
Potovanje sončnega mrka proti vzhodu
11. 08. 1999 20.41
<A HREF=http://www.solar-eclipse.org > Popolni sončni mrk </A> je Romunijo danes zavil v temo sredi dneva. Ob približno 13.05 je luna v celoti zakrila sonce, popolni sončni mrk pa je trajal rekordni 2 minuti in 26 sekund.
Zadnji popoln sončni mrk v tem tisočletju
11. 08. 1999 15.34
Svet danes opazuje zadnji sončni mrk v tem tisočletju. Kljub oblačnemu vremenu ga je bilo mogoče bolj ali manj dobro videti na polovici zemeljske oble, od vzhodnih obal Kanade vse do Bengalskega zaliva. V Sloveniji je bil prvi stik Lune s Soncem najprej viden na zahodu države, slabo minuto pozneje pa je bilo malce temneje tudi v osrednji Sloveniji. Sredina mrka je bila približno ob 12.45.
Pred sončnim mrkom
09. 08. 1999 20.32
Do sončevega mrka nas ločita le še slaba dva dneva. O mrku že veste bolj ali manj vse: popolnega bomo pri nas lahko videli le na skrajnem delu Prekmurja, drugod po Sloveniji pa bo viden kot delni. No, na astronomskem observatoriju na Golovcu so nam danes povedali še nekaj zanimivih podrobnosti.
Lunar Prospector strmoglavil na Luno
31. 07. 1999 17.34
Ameriška samodejna sonda Lunar Prospector (Lunarni Rudosledec) je predvidoma ob 11.52 in dve sekundi po srednjeevropskem času strmoglavila v dno kraterja na izbranem področju na južnem tečaju Lune, kjer je po spoznanjih zadnjih let pod površjem veliko zmrznjene vode.
Ciklus sodobnega ruskega filma v Beogradu
27. 02. 1999 12.52
V Beogradu se bo v ponedeljek začel ciklus sodobnega ruskega filma. Organizatorji prireditve so beograjska Akademija umetnosti Bratov Karič, Ruski dom v Beogradu in Republiški zavod za mednarodno znanstveno, prosvetno in kulturno sodelovanje Srbije. Pomemben gost prireditve bo direktor Mosfilma iz Moskve Karen Šahnazarov, znan predvsem kot režiser filma z naslovom Dan polne lune, ki je minulo leto dobil glavno nagrado na mednarodnem festivalu na Paliču. Na programu so tudi najnovejši ruski filmi, med njimi Kadril Viktorja Titova in Pozdrav Čarlija trobentača v režiji Vladimirja Gramatikova.
Luna postala solastnica Media Poola
30. 12. 1998 08.38
Slovenska oglaševalska agencija Luna bo od januarja oglaševalski prostor in čas kupovala prek Media Poola. Po mnenju direktorja Lune Mitja Milavca bo agencija tako povečala konkurenčnost pri zakupu medijskega prostora in časa. Solastnice Media Poola so po novem Avanta, Formitas, Futura, Imelda 8000, Luna, Pristop in Studio 3S.