mandat

O kandidatih za guvernerja BS
13. 03. 2001 00.00
Po včerajšnjih ločenih posvetovanjih predsednika republike Milana Kučana z vodji poslanskih skupin ter poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti o možnih kandidatih za guvernerja Banke Slovenije (BS) sta se o podpori kandidatom danes dokončno opredelili tudi DeSUS in SDS. Koalicijska DeSUS podpira nekdanjega finančnega ministra Mitjo Gasparija, ki ima ob izraženi podpori LDS, SNS in SMS med tremi kandidati največ možnosti za imenovanje, poslanska skupina SDS pa je predsedniku države danes sporočila, da Gasparijevega imenovanja ne podpira. Med možnimi kandidati za prvega moža osrednje slovenske banke sta sicer še dosedanji guverner France Arhar, ki ga podpirajo v SLS+SKD, ter finančni strokovnjak Boris Pleskovič, ki ga je v včerajšnjem pogovoru predlagala NSi.

Kučan o kandidatih za guvernerja
12. 03. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je z vodji poslanskih skupin začel ločena posvetovanja o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije, saj sedanjemu guvernerju Francetu Arharju 31. marca poteče njegov drugi šestletni mandat. Kot je po posvetovanju dejal Tone Anderlič, poslanska skupina LDS podpira nekdanjega finančnega ministra Mitjo Gasparija, poslanska skupina NSi pa je po besedah Andreja Bajuka kot možnega kandidata predsedniku Kučanu predlagala finančnega strokovnjaka Borisa Pleskoviča. Ostale poslanske skupine se glede predloga še niso dokončno opredelile in nameravajo to storiti jutri.

Posvet o kandidatih za guvernerja
12. 03. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je za danes vodje poslanskih skupin ter poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti povabil na ločena posvetovanja o kandidatih za guvernerja Banke Slovenije, saj sedanjemu guvernerju Francetu Arharju 31. marca poteče njegov drugi šestletni mandat.

100 dni Drnovškove vlade
10. 03. 2001 00.00
Danes je poteklo 100 dni, odkar je vodenje vlade ponovno, že četrtič, prevzel Janez Drnovšek s svojo ekipo, v kateri so kar štiri stranke, in sicer LDS, ZLSD, SLS+SKD in DeSUS. Ta vikend se tako izteče 100 dni miru, kolikor jih da po nenapisanem pravilu opozicija vladi, zatem pa jo lahko začne opozarjati in krcati v javnosti zaradi neizpolnjevanja obljub. Drnovšek je za mandat do leta 2004 predlagal široko koalicijo štirih strank, kar bi moralo biti zagotovilo za politično stabilnost Slovenije v naslednjem obdobju. Po Drnovškovem mnenju bosta le tako lahko vlada in DZ izvajala svoje aktivnosti na najbolj učinkovit način in da bodo uresničili cilje, ki so jih predstavili državljanom pred volitvami in ki so zapisane tudi v koalicijskem programu.

Tuji časniki o novi izraelski vladi
08. 03. 2001 00.00
Italijanski dnevnik La Repubblica v današnji izdaji piše o novi izraelski vladi, in ob tem poudarja, da je Šaron lahko ponosen na sedanji rezultat, v nasprotju s tem francoski Le Figaro meni, da je Izrael pred novim valom nasilja. Podobnega mnenja je tudi avstrijski Kurier, ki napoveduje, da na Bližnjem vzhodu ne bo nobenih mirovnih pogajanj, dokler bo vlado vodil Ariel Šaron.

Ponovni razpis za generalnega direktorja RTVS
05. 03. 2001 00.00
Svet RTV Slovenija je na korespondenčni seji sprejel sklep o ponovitvi razpisa za delovno mesto generalnega direktorja RTVS. Nanj se bo mogoče javiti do vključno 20. marca, razpis bo objavljen v RTV programih, v celoti pa na Teletekstu TV Slovenija in na Internetu.

O slovenskem medijskem prostoru
02. 03. 2001 00.00
Slovenski medijski prostor ni pluralen, vsi mediji poročajo enako, zato je potrebno ustanoviti sklad za medije, ki bo ponudil možnost ustanovitve medijev, kjer bodo svoj prostor našli tudi novinarji, ki pišejo drugače. To je bil poglavitni poudarek iz polemične razprave predvsem opozicijskih poslancev v DZ v nadaljevanju druge obravnave zakona o medijih. Razprava je namreč potekala v zvezi z devetim poglavjem zakona, ki predvideva ustanovitev sklada za avdiovizualne medije, čemur so najbolj nasprotovali poslanci SDS in NSi. Poslanska skupina SDS je namreč ob tem pripravila svoje dopolnilo, po katerem bi ustanovili poseben sklad za medije na sploh, ne le za del njih.

Rajoy novi španski notranji minister
27. 02. 2001 00.00
Prvi podpredsednik španske vlade Mariano Rajoy je bil danes imenovan za novega španskega notranjega ministra. Na tem položaju je nasledil Jaimeja Mayorja Orejo, ki je odstopil s položaja, ker bo maja kandidiral na lokalnih volitvah v Baskiji.

Matjaž Hanžek novi ombudsman
21. 02. 2001 00.00
Državni zbor je s 73 glasovi proti trem (82 navzočih poslancev) za varuha človekovih pravic za šestletni mandat izvolil Matjaža Hanžka, sociologa in znanega borca za človekove pravice v osemdesetih letih ter poznavalca slovenske družbe in njene socialne problematike. Njegovo kandidaturo so v razpravi podprli predstavniki poslanskih skupin LDS, ZLSD, DeSUS, SDS, NSi, SNS in SMS, poslanska skupina SLS+SKD pa bi se o podpori lažje odločala, če bi se kandidat predstavil poslancem na seji. DZ se je v nadaljevanju lotil sprejemanja sprememb poslovnika po hitrem postopku.

V Črni gori bo referendum
20. 02. 2001 00.00
Predsednik Črne gore Milo 195144ukanović je danes razpisal predčasne parlamentarne volitve, ki bodo v tej republiki 22. aprila. Črnogorska skupščina je prejšnji teden skrajšala svoj mandat, sinoči pa je sprejela nov zakon o referendumu in spremembe zakona o volitvah poslancev in občinskih svetnikov. Za novi zakon o referendumu je glasovalo 41 od skupno 78 poslancev črnogorske skupščine. Poslanci največje opozicijske Socialistične ljudske stranke (SNP) in donedavne 195144ukanovićeve koalicijske partnerke Ljudske stranke (NS) so zapustili skupščinsko dvorano pred glasovanjem, kar so storili tudi, ko je bilo na vrsti glasovanje za spremembe zakona o volitvah poslancev in občinskih svetnikov. SNP in NS sta na ta način protestirali, ker skupščinska delovna skupina, ki je pripravljala besedilo omenjenih zakonov, ni upoštevala njihovih predlogov.

Poziv k odstopu članov sveta RTV
20. 02. 2001 00.00
Predsedstvo Sindikata kulturnih in umetniških ustvarjalcev RTV Slovenija je danes člane sveta nacionalne radijske in televizijske hiše vnovič pozvalo, naj "odstopijo, vrnejo mandat v okolja, ki so jih izvolila, dajo možnost nespolitiziranim kandidatom za člane sveta in s tem omogočijo normalizacijo razmer v nacionalni RTV". Predsedstvo omenjenega sindikata je na današnji seji razpravljalo o razmerah po sprejetju zaključnega računa in (ne)razporejenem dobičku javnega zavoda RTV Slovenija. Seznanilo pa se je tudi z odzivi na imenovanje vršilca dolžnosti generalnega direktorja. Ob tem so vnovič ocenili, da se bo slabo vodenje poslovne politike zavoda, ki se kaže v velikem zmanjšanju predvsem kulturno-umetniškega programa RTV, nadaljevalo tudi v prihodnje.

Kučan o kandidatih za ombudsmana
19. 02. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan se bo z vodji poslanskih skupin in poslancema italijanske in madžarske narodnosti danes posvetoval o kandidatih za varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic. Na poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za ombudsmana je urad predsednika republike tokrat prejel 23 predlogov. To je bil že tretji poziv za zbiranje predlogov za novega varuha, saj sta bila prva dva neuspešna.

Kučan o kandidatih za ombudsmana
18. 02. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan se bo z vodji poslanskih skupin in poslancema italijanske in madžarske narodnosti jutri posvetoval o kandidatih za varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic. Na poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za ombudsmana je urad predsednika republike tokrat prejel 23 predlogov. To je bil že tretji poziv za zbiranje predlogov za novega varuha, saj sta bila prva dva neuspešna. Julija lani je namreč DZ najprej zavrnil ponovno kandidaturo nekdanjega varuha Ivana Bizjaka za novi šestletni mandat (prejel je 53 glasov, za izvolitev pa bi potreboval podporo dveh tretjin vseh poslancev), decembra pa je za to mesto neuspešno kandidirala še nekdanja poslanka LDS Darja Lavtižar Bebler, ki je na javnem glasovanju v DZ prejela 57 glasov. Če bo predsednik Kučan novega kandidata za ombudsmana predlagal do začetka februarskega zasedanja DZ, bo ta novega ombudsmana skušal izvoliti na 3. redni seji, ki se bo začela v torek, 20. februarja.

Novi generalni konzul v ZDA
15. 02. 2001 00.00
Nekdanji direktor slovenske policije Andrej Podvršič je ta teden uradno nastopil položaj generalnega konzula Republike Slovenije v New Yorku. Podvršič je na položaju nasledil Vojislava Šuca, ki je postal konzul leta 1996, ko se je iztekel mandat prvemu slovenskemu generalnemu konzulu v New Yorku, Matjažu Kovačiču. Podvršič ima že nekaj izkušenj z ZDA, saj je leta 1994 obiskoval akademijo Ameriškega zveznega preiskovalnega urada (FBI). V času študija je navezal tudi dobre stike s sedanjim direktorjem FBI Louisom Freehom. Po vrnitvi iz ZDA je diplomiral na Fakulteti za družbene vede (FDV) iz obramboslovja ter končal podiplomski študij na FDV iz ameriških študij s poudarkom na mednarodnih in nacionalnih varnostnih vprašanjih. Po visokih položajih v ministrstvu za notranje zadeve je leta 1997 postal podsekretar v ministrstvu za zunanje zadeve, zadolžen za vprašanja nacionalne varnosti in odnose z zvezo NATO v oddelku za analize in razvoj. Leta 1999 je postal generalni direktor slovenske policije z glavno nalogo reorganizacije policije v skladu z novo zakonodajo, do odhoda v New York pa opravljal dela državnega podsekretarja v MNZ, odgovornega za strateški razvoj. V času službovanja v MNZ je vzpostavil dobro sodelovanje s sorodnimi agencijami v srednji in vzhodni Evropi ter prejel bronasto in srebrno odlikovanje slovenskega MNZ.

ZN umikajo misijo s Haitija
06. 02. 2001 00.00
Združeni narodi bodo na priporočilo generalnega sekretarja ZN Kofija Annana iz Haitija umaknili svojo misijo, je v New Yorku sporočil tiskovni predstavnik ZN Fred Eckhard, ki je ob tem opozoril, da se prav danes izteče mandat Mednarodne civilne misije. Po umiku misije ZN ne bodo več aktivno podpirali procesa demokratizacije, ampak bodo tej najrevnejši deželi ameriške celine nudili le še gospodarsko in socialno pomoč.

Prijave za novega ombudsmana
06. 02. 2001 00.00
Rok za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha človekovih pravic, ki jih zbirajo v uradu predsednika države Milana Kučana, se izteče v sredo opolnoči. Tako se bo iztekel že tretji poziv predsednika države za zbiranje predlogov za novega ombudsmana, saj sta bila prva dva neuspešna. Julija lani je namreč državni zbor najprej zavrnil ponovno kandidaturo zadnjega varuha Ivana Bizjaka za novi šestletni mandat (prejel je 53 glasov, za izvolitev pa bi potreboval podporo dveh tretjin vseh poslank in poslancev), decembra pa je za to mesto neuspešno kandidirala še nekdanja poslanka LDS Darja Lavtižar-Bebler, ki je na javnem glasovanju v DZ prejela 57 glasov. V predsednikovem uradu bodo imena kandidatov, kot so povedali, objavili v petek.

Haider za ponoven mandat
04. 02. 2001 00.00
Ob prvi obletnici vladanja Avstrijske ljudske stranke in Svobodnjakov se je v včerajšnji izdaji časnika Kurier oglasil tudi koroški deželni glavar Jörg Haider, ki je dejal, da bi morala črno-modra koalicija vladati vsaj še eno mandatno obdobje. Kanclersko mesto v drugem mandatu pa bi po Haiderjevem mnenju moral prevzeti nekdo iz stranke Avstrijskih svobodnjakov. Pravila so napisana na novo, državni funkcionarji pa se jim morajo privaditi. "Verjetno je bil avstrijski predsednik Thomas Klestil lani ob prisegi vlade zato tako žalosten, ker ni smel pustiti priseči tudi meni," je prepričan Haider.

Obletnica avstrijske vladne koalicije
04. 02. 2001 00.00
Avstrijska vladna koalicija ljudske stranke in svobodnjakov praznuje prvo obletnico delovanja. Proslave ob enoletnem vladanju te sporne koalicije spremljajo demonstracije nasprotnikov črno-modre vlade. Ob tem se je oglasil tudi Koroški deželni vladar Jörg Haider, ki je napovedal, da bi morala koalicija svobodnjakov in ljudske stranke vladati še en mandat. V intervjuju za avstrijski časnik Kurier je Haider še poudaril, da bi bilo prav, če bi kanclersko mesto v naslednjem mandatu pripadlo svobodnjakom.

ZSSS protestira proti podražitvi
02. 02. 2001 00.00
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ostro protestira proti veliki podražitvi storitev, ki jih je sprejela skupščina Holdinga mesta Ljubljane. Ker so prepričani, da sprejeti sklepi o podražitvah resno ogrožajo življenjski standard delavskih družin in upokojencev, zahtevajo njihov preklic.

Holding je nezakonito zvišal cene
01. 02. 2001 00.00
Mestna občina Ljubljana (MOL) ne priznava sklepov skupščine holdinga mesta Ljubljane, zato bo pred upravnim in okrožnim sodiščem sprožila ustrezne sodne postopke. Po besedah ljubljanske županje Vike Potočnik je štiriletni mandat članov skupščine holdinga prenehal 7. oktobra 1998, poleg tega pa je ustavno sodišče septembra 1999 v svoji odločbi razveljavilo določbe odloka o gospodarskih javnih službah, ki so nezakonito prenašale izvrševanje ustanoviteljskih pravic na holding, s čimer je po njenem mnenju sodišče razveljavilo tudi pravni temelj sklepa o ustanovitvi holdinga. Kot je povedala Potočnikova, je ena bistvenih ustanoviteljskih pravic določanje cen za uporabo javnih dobrin, zato je holding nezakonito in brez pravne podlage zvišal cene javnega prevoza, zaradi česar bo MOL pripravila odškodninske tožbe proti vsem članom nadzornega sveta in skupščine holdinga ter vršilcu dolžnosti generalnega direktorja holdinga.

Slovenija na dobri poti
31. 01. 2001 00.00
Evropski parlament upa, da bodo prve nove članice EU sodelovale na prihodnjih volitvah evropskih poslancev v letu 2004. Ni na parlamentu , da določi kandidatke, ki se bodo v unijo vključile v tem prvem valu, osebno pa menim, da je Slovenija na dobri poti. To je danes v Bruslju po srečanju s predsednikom slovenskega parlamenta Borutom Pahorjem izjavila predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine. Dejavnosti državnega zbora v sklopu priprav na članstvo so bile med osrednjimi temami pogovorov.

KVIAZ podprl Kučanove kandidate
23. 01. 2001 00.00
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (KVIAZ) je brez razprav in glasu nasprotovanja (13:0) za odločanje na bližnjem zasedanju državnega zbora pripravila predlog predsednika države Milana Kučana za določitev treh kandidatov za sodnike Evropskega sodišča za človekove pravice, izmed katerih bodo v Strasbourgu izvolili predstavnika, ki bo v omenjeni ustanovi naslednjih šest let predstavljal Slovenijo. Na listi kandidatov, o kateri bo DZ po napovedih odločal še ta teden so dr. Arne Mavčič, dr. Anton Perenič in dr. Boštjan M. Zupančič.

Kučan predlagal kandidate
17. 01. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je v državni zbor poslal predlog, naj ta določi tri kandidate za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice, in sicer predstojnika pravnega informacijskega centra ustavnega sodišča Arneja Mavčiča, profesorja na ljubljanski pravni fakulteti Antona Pereniča in sedanjega sodnika evropskega sodišča v Strasbourgu Boštjana M. Zupančiča.

Globočnik še štiri leta selektor
15. 01. 2001 00.00
Izvršni odbor Plavalne zveze Slovenije je na korespondenčni seji z veliko večino (18:1) podprl dosedanjega selektorja slovenske reprezentance Cirila Globočnika in mu podaljšal mandat še za štiri leta. Športno vodstvo v slovenskem plavanju s potrditvijo Globočnika ostaja v glavnem nespremenjeno. Koordinator reprezentanc ostaja dr. Dimitrij Mancevič, za koordinacijo mladincev in kadetov bo skrbel Darko Petkovič, Tomaž Torkar pa za koordinacijo dečkov in deklic ter mlajših dečkov in deklic.

Brez dogovora o mirovnem načrtu
03. 01. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat se je v noči na sredo dvakrat sestal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, da bi se posvetovala o najnovejšem ameriškem mirovnem načrtu za rešitev izraelsko-palestinskega spora. Kot je poročala ameriška televizijska postaja CNN, voditelja tudi na drugem srečanju v Beli hiši nista dosegla večjega napredka. Arafat je na srečanju, ki je trajalo kako uro, obljubil, da bo storil vse za zmanjšanje nasilja in aretacijo odgovornih zanj, in da bi obnovili boj proti terorizmu, so sporočili iz Bele hiše. Clinton in Arafat sta se že pred tem popoldne po krajevnem času sestala na več kot dveurnih pogovorih v Beli hiši. Pogovori so odločilnega pomena, saj veljajo za še zadnji poskus predsednika Clintona, da posreduje med Izraelci in Palestinci, preden se mu 20. januarja izteče predsedniški mandat.

Rešitev spora glede Prevlake?
02. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski premier Zoran Žižić je Varnostnemu svetu ZN poslal pismo v katerem ZN seznanja, da želi ZR Jugoslavija s Hrvaško rešiti spor o strateško pomembnem polotoku Prevlaka. V pismu Žižić poudarja, da naj bi demokratične spremembe v obeh državah omogočile rešitev tega spora na način, ki bi bil sprejemljiv za obe strani. Obenem je dejal, da pričakuje, da bodo pogajanja o tem vprašanju trajala nekaj časa.

Pet novih članic VS ZN
01. 01. 2001 00.00
Varnostni Svet ZN, ki ima deset nestalnih članic in pet stalnih članic s pravico veta - Francijo, Kitajsko, Rusijo, Veliko Britanijo in Združene države Amerike, je z današnjim dnem dobil pet novih nestalnih članic - Irska, Kolumbija, Mauritius, Norveška in Singapur, ki imajo dvoletni mandat. Januarja bo tako15-članskemu VS predsedoval Singapur.

Arafat pričakuje odgovor Washingtona
01. 01. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je po prihodu iz Kaira, kjer se je danes sestal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubrakom, v Gazi dejal, da v naslednjih 24 urah od ameriške administracije pričakuje "podrobnosti" o kompromisnem mirovnem predlogu ameriškega predsednika Billa Clintona. Neki neimenovani visoki palestinski predstavnik pa je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da naj bi se Arafat drevi po telefonu pogovarjal s Clintonom, ki naj bi mu "odgovoril na vprašanja palestinske strani".

Razpustili moldavski parlament
31. 12. 2000 00.00
Predsednik države Petru Lucinschi je po neuspešnih volitvah predsednika države v moldavskem parlamentu razpustil parlament in razpisal predčasne volitve, ki bodo - po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax - 25. februarja. Parlamentu namreč decembra letos v več poskusih ni uspelo izvoliti predsednika države.

Drnovškova novoletna poslanica
29. 12. 2000 00.00
Odločili smo se za državo, ki bo strpna in prijazna do posameznika, ki nikomur ne bo vsiljevala življenjskih vzorcev in ideologij ter nikogar ne bo utesnjevala v njegovih željah, načrtih in življenjskih priložnostih. Takšna država je trden in varen okvir za vsakogar, je odprta navznoter in navzven, brez predsodkov, ki bi razdvajali državljane in jih zapirali pred svetom in njegovimi izzivi, je med drugim v novoletni poslanici državljankam in državljanom zapisal predsednik vlade Janez Drnovšek.