manjši
Za zaščito potrošnika
23. 08. 2000 00.00
Glavni cilj zakona o potrošniških kreditih, ki je danes stopil v veljavo, je zaščita potrošnika kot šibkejše stranke v pogodbenem razmerju. Po novem bo potrošnik tudi bolj seznanjen, koliko ga bo najem kredita stal. Določbe zakona se tako nanašajo na potrošniške kredite v najširšem pomenu besede. V ta okvir sodijo med drugim posojila v obliki odloženega plačila, zlasti pri prodaji blaga ali zagotavljanju storitev ter gotovinska posojila ali prekoračitve na tekočem računu. Zakon predvideva tudi izjeme. Tako denimo ne velja za sklepanje tistih kreditnih pogodb, v katerih je znesek kredita manjši od 40.000 tolarjev, prav tako ne velja za pogodbe z odplačilno dobo do največ treh mesecev. Zakon o potrošniških kreditih uvaja dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja, ki jih bo potrebno pridobiti do konca leta 2001.
Ukinjen nakupni davek v Izraelu
16. 08. 2000 00.00
Izraelsko ministrstvo za finance je napovedalo veliko znižanje davkov za dražje potrošne dobrine, ki jih Izrael v glavnem uvaža. Od včeraj je v Izraelu tako ukinjen nakupni davek za 320 proizvodov, med njimi prevladujejo videokamere in manjši električni gospodinjski aparati. Za 310 drugih proizvodov, kamor so uvrščeni tudi televizorji in hladilniki, pa bo davek zmanjšan s 85 odstotkov prodajne cene na 45 odstotkov.
Nekdanji predsednik Ford zapustil bolnišnico
10. 08. 2000 00.00
Nekdanji predsednik ZDA Gerald Ford je v sredo zapustil bolnišnico v Philadelphiji, kamor so ga pripeljali, potem ko je na nacionalni konvenciji republikanske stranke doživel blažjo obliko možganske kapi. 87-letni Ford, ki je postal predsednik leta 1974, ko je Richard Nixon odstopil zaradi afere Watergate, je po manjši operaciji jezika bolnišnico zapustil nasmejan in ob spremljavi aplavza navzočih članov bolniškega osebja, svojcev, novinarjev in radovednežev.
Pokritost menjave 86-odstotna
10. 08. 2000 00.00
Slovenija je junija izvozila za 823,31 milijona dolarjev blaga, uvozila pa za 864,4 milijona dolarjev. Blagovni primanjkljaj je v šestem mesecu znašal 41,1 milijona dolarjev, pokritost uvoza z izvozom pa je dosegla 95,2 odstotka. V primerjavi z istim mesecem lani se je junijski izvoz, izražen v dolarjih, povečal za 11,9 odstotka, uvoz pa zmanjšal za 19,3 odstotka.
Nazadujemo pri rabi interneta?
06. 08. 2000 19.46
Po podatkih o rabi interneta v Sloveniji število aktivnih uporabnikov interneta pri nas zaostaja v primerjavi z drugimi državami. Nekateri poudarjajo, da razlogi za to tičijo v monopolu na trgu telekomunikacijskih storitev, ki ga država v zadnjih letih zagotavlja Telekomu. Drugi ob tem opozarjajo še na pomanjkanje državnih spodbud za razvoj tega področja.
Višji prihodek slovenskih gostincev
04. 08. 2000 12.08
Slovenski gostinci so v prvi tretjini leta ustvarili za 3,4 odstotka višji prihodek kot v enakem lanskem obdobju, kažejo začasni podatki državnega statističnega urada. Prihodek iz nastanitev in z njimi povezanih storitev se je povečal za osem odstotkov, iz točenja pijač za 1,7 odstotka, iz priprave ter serviranja jedi pa za pol odstotka.
Zvezda prevzela nadzor nad vodenjem MVP
03. 08. 2000 19.33
Ruski modul Zvezda, s katerim se je 26. julija združila Mednarodna vesoljska postaja (MVP), je prevzel nadzor nad vodenjem MVP. Po združitvi MVP z Zvezdo so več dni preverjali delovanje opreme modula. Po uspešnih preizkušnjah so na povelje Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi naloge upravljanja sistema za usmerjanje MVP iz računalnika modula Zarja prenesli na računalnik Zvezde. Na enak način so z modula Unity prenesli upravljanje telekomunikacij. Pred uresničenjem obeh prenosov so morali zaradi uskladitve delovanja vseh sistemov po manjši težavi z zvezo, ki je nastala v času samodejne združitve modulov, tri računalnike Zvezde zagnati ponovno. MVP bo morala predvidoma v torek sprejeti samodejno tovorno vesoljsko ladjo vrste progress M1, ki jo bodo na kozmodromu Bajkonur izstrelili v nedeljo zvečer.
Ljubljana gosti vse več turistov
03. 08. 2000 15.22
Samo julija so v slovenskem glavnem mestu zabeležili za dobrih 17 odstotkov več nočitev kot julija lani, kažejo podatki ljubljanskega Turistično informativnega centra (TIC). Na podlagi tega ljubljanski turistični delavci pričakujejo tudi v poletnih mesecih večji obisk turistov kot lani, ko so v slovenski prestolnici v vsem letu zabeležili več kot 319.000 nočitev. Lani poleti je bil obisk turistov v Sloveniji nekoliko manjši kot prejšnja leta, medtem ko se je v Ljubljani povečal za dva odstotka v primerjavi z letom prej, podatki o obisku v zadnjih treh mesecih pa kažejo, da bo letošnji obisk turistov v slovenski prestolnici še neprimerno večji.
Obseg kmetijske predelave manjši
28. 07. 2000 08.43
Slovenska kmetijska pridelava je bila lani usmerjena predvsem v živinorejo, saj je znašal njen delež v končni kmetijski pridelavi kar 71,4 odstotka. Zaradi slabih vremenskih razmer je delež rastlinske pridelave zdrsnil z običajnih 33 odstotkov na 28,6 odstotka. Končna kmetijska pridelava pa se je lani v primerjavi z letom prej zmanjšala skoraj za dva odstotka in se približala ravni pridelave v letu 1994. Slabe vremenske razmere so močno zmanjšale pridelek in kakovost krušnih žit, koruze za zrnje in siliranje, krompirja in drugih vrtnin. Porasla pa je pridelava industrijskih rastlin. Skupni pridelek sladkorne pese se je lani v primerjavi z letom prej povečal skoraj za četrtino, predvsem zaradi povečanja posejanih površin. Hmelja kot druge najpomembnejše industrijske rastline so kmetijski pridelovalci lani pridelali za petino manj kot v letu prej. Pri živinoreji je lani nad polovico živalske proizvodnje predstavljala govedoreja, ki se je v primerjavi z letom 1998 povečala za 5,3 odstotka. Kljub zaostrenim tržnim pogojem se povečala prirast prašičev, saj je bila dosežena skoraj osemodstotna letna stopnja rasti. Pri perutninarstvu, ki je bilo vse od 1955 do 1992 najhitreje razvijajoča se kmetijska panoga, se je lani obseg reje že drugo leto zmanjšal za skoraj pet odstotkov, približno na raven, ki je bila zabeležena v letu 1983.
Podobnik predstavil načrte za razvoj Telekoma
27. 07. 2000 19.41
Prvič po tem ko ga je vlada imenovala za predsednika uprave Telekoma, je Marjan Podobnik z ekipo predstavil načrte za razvoj podjetja. Kot kaže, se je Podobnik dela lotil s precejšnjo vnemo in temu ustrezno so precej smeli tudi njegovi načrti.
V Deutsche Telekom zadovoljni
27. 07. 2000 14.18
Nemški operater telekomunikacij Deutsche Telekom je v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal svoje prihodke za 15 odstotkov na 19,3 milijarde evrov. Dobiček podjetja pa je v omenjenem primerjalnem obdobju porasel kar za 353 odstotkov na 4,3 milijarde evrov. K rekordni rasti dobička podjetja je prispevala predvsem prodaja lastniškega deleža v družbi Global One.
Odkrili novo Jupitrovo luno
24. 07. 2000 10.41
Astronomi Univerze Arizona in njihovi kolegi v Massachusettsu so sporočili, da so odkrili 17. luno planeta Jupiter.
Čim manjši proračunski primankljaj
22. 07. 2000 16.10
Finančni minister Zvonko Ivanušič je povedal, da je od premiera Bajuka dobil zagotovilo, da ga bo ta pri njegovem prizadevanju za čim manjši proračunski primanjkljaj v letu 2000 podpiral. Minister je poudaril, da ekonomizacija javnih financ podobno kot vključevanje v EU ne bi smela biti politična tema, ampak bi o njej morali konsenz doseči najprej v strokovni in šele nato v politični javnosti. Ivanušič je znova poudaril, da proračunski primanjkljaj ne bi smel biti višji od 0,8 odstotka BDP, kar bodo poskušali doseči predvsem z zmanjševanjem pravic. V zvezi s privatizacijo bank je Ivanušič povedal, da podpira načrt prejšnje vlade, sedanja pa se o tem vprašanju še ni izrekla. Namen strokovnega sveta, ki ga je ustanovil in je vanj med drugim povabil guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja in člana sveta Banke Slovenije Ivana Ribnikarja, je po Ivanušičevih besedah doseči predvsem večjo usklajenost z uradom za makroekonomske analize, centralno banko in nekaterimi drugimi, saj fiskalne politike ni mogoče določati brez upoštevanja monetarne in dohodkovne politike.
Manjši promet v manjalnicah
21. 07. 2000 18.17
Slovenske menjalnice so junija opravile za 690 milijonov mark prometa, od tega je prodaja deviz znašala 357 milijonov mark ter za 24 milijonov mark presegla nakup deviz. V primerjavi z lanskim junijem je bil promet v menjalnicah letos manjši za 6,1 odstotka oz. za 45 milijonov mark. V prvih šestih mesecih letos je promet v menjalnicah dosegel 3,571 milijarde mark, od tega je nakup deviz le za pet milijonov mark presegel prodajo deviz. Glede na lansko šestmesečje je bil promet za 135 milijonov mark nižji. Srednji menjalniški tečaj za nemško marko je junija letos znašal v povprečju 105,33 tolarja. Kot je znano, so v celem lanskem letu na približno 330 menjalnih mestih po državi opravili za 7,576 milijarde mark prometa.
Apple povečal prodajo
19. 07. 2000 14.02
Ameriški proizvajalec računalnikov Apple Computer je v tretjem četrtletju tekočega poslovnega leta, ki se je končalo konec junija, v primerjavi z enakim obdobjem minulega poslovnega leta povečal prodajo za 17 odstotkov z 1,56 milijarde dolarjev na 1,83 milijarde dolarjev. Kljub povečani prodaji pa je podjetje v omenjenem obdobju zabeležilo manjši dobiček. Dobiček se je zmanjšal z 203 milijonov dolarjev na 200 milijonov dolarjev.
Whirlpool povečal dobiček
18. 07. 2000 15.49
Vodilni svetovni proizvajalec bele tehnike Whirlpool je v drugi četrtini letošnjega leta povečal dobiček za 22 odstotkov. Dobiček je v omenjenem obdobju znašal 121 milijonov dolarjev, medtem ko je podjetje v enakem obdobju lani ustvarilo 99 milijonov dolarjev dobička. Whirlpool je dobiček povečal kljub manjši prodaji in večji konkurenci na severnoameriškem trgu.
Dogovor o izplačilu odškodnin
18. 07. 2000 08.55
Po letu in pol pogajanj sta Nemčija in Združene države Amerike v Berlinu podpisali formalno že pred nekaj tedni dosežen zgodovinski dogovor o izplačilu 10 milijard nemških mark odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem v nacistični Nemčiji. 900 tisoč še živečih upravičencev naj bi prve odškodnine dobilo že konec leta. Nekdanji t. i. suženjski delavci bodo tako po 55-ih letih končno dobili vsaj delno materialno odškodnino. Polovico bo prispevala nemška vlada, drug pet milijard mark pa 3000 nemških podjetij. Doslej se je v skladu teh podjetij nabralo le tri milijarde mark, zato je nemški kancler Schröder pozval podjetja, naj čim prej nadomestijo razliko.
50. Berlinski praznični tedni
16. 07. 2000 09.41
Že 50. izvedba Berlinskih prazničnih tednov, ki bodo letos potekali od 1. septembra do 5. oktobra, bodo po napovedih organizatorjev minili brez glamurja, vendar z bogato vsebino. Letošnji praznični tedni bodo prinesli bogat glasbeni pogled v 20. stoletje. Med glasbenimi tedni bodo v Berlinu s koncerti predstavili portrete 83 slavnih skladateljev, kot so Leonard Bernstein, Benjamin Britten, Hans Werner Henze, Gustav Mahler, Luigi Nono in Oliver Messiaen. Bogatemu glasbenemu programu bo sledil manjši gledališki festival, ki se bo začel 29. septembra in končal 29. oktobra. Na njem bodo med drugim nastopile gledališke skupine iz Santiaga de Chile, Taipeja, Londona in Stockholma.
GZS o turizmu in gostinstvu
10. 07. 2000 20.35
Zbornični odbor za turizem in gostinstvo obravnaval turistični obisk v prvih petih mesecih letos. Iz večine za nas pomembnih izvornih turističnih držav se turistični tok v Slovenijo veča. Razveseljiva je razmeroma visoka rast obiska iz daljnih bogatih držav. ''Dveletne rasti obiska iz teh držav ne merimo le v odstotkih, temveč v zamahih po četrtino več, tretjino več, polovico več ali tudi še enkrat več,'' so bili optimistični v združenju. Podatki kažejo, da je v prvih petih mesecih letos v turističnih objektih po Sloveniji prenočevalo za 11 odstotkov več turistov kot v primerljivem lanskem obdobju. Porasla sta tako domači kot tujski turizem, slednji še veliko bolj. Domačih turistov je bilo za tri odstotke več, ustvarili so pet odstotkov več prenočitev, tujih turistov pa je bilo za petino več, ustvarili pa so 18 odstotkov več prenočitev. Skupni turistični devizni priliv je bil sicer v prvih štirih mesecih 2000 za 1,4 odstotka manjši kot v enakem obdobju 1999 in je znašal 290,4 milijona dolarjev. Na to je vplival 20-odstotni padec deviznega zaslužka igralnic in zaslužka iz kategorije ''drugo'', kjer se po mnenju združenja skriva tudi vpliv podražitev bencina.
Bolgari prodali največjo banko
08. 07. 2000 19.52
Bolgari so v petek prodali največjo državno banko, Bulbank; za 345 milijonov ameriških dolarjev sta jo kupili italijanska banka UniCredito in nemška družba Allianz.
Ubijalski vročinski val
06. 07. 2000 22.39
Neobičajno visoke temperature za jugovzhodno Evropo so na Hrvaškem v zadnjih dveh dneh zahtevale več kot 40 smrtnih žrtev, v Grčiji sta zaradi vročine umrli dve osebi, iz Romunije pa poročajo, da so letos namerili najvišje temperature v juliju v več kot sto letih. Umrlo je devet oseb.
Delmar se je preoblikoval
06. 07. 2000 13.22
Delničarji delniške družbe Delmar so po treh letih delovanja na sredini skupščini potrdili predlog uprave, da se Delmar preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo. Za ta korak so se odločili, ker bo poslovanje po preoblikovanju bistveno cenejše. Seznanili so se tudi z rezultati poslovanja v letu 1999. Delmar je v lanskem letu ustvaril za približno 3,4 milijona tolarjev dobička, kar je za 121 odstotkov več kot v letu 1998, vendar je še vedno manjši od načrtovanega. Po besedah direktorja podjetja Vladimirja Lukežiča pa za letos načrtujejo povečanje lanskega prihodka, ki je znašal približno 1,5 milijarde tolarjev, za 10 odstotkov. Glavni razlog za manjši dobiček od načrtovanega pripisujejo manjšemu izvozu rib in slabšemu ulovu ter še vedno visokim stroškom poslovanja.
Prodaja avtomobilov upada
06. 07. 2000 07.49
Prodaja avtomobilov v Združenih državah Amerike v juniju je sledila majskemu negativnemu trendu. Padec so napovedovali že proizvajalci avtomobilov, ki za takšne rezultate krivijo rast obrestnih mer, dolgove kupcev in višje cene bencina. Skupna prodaja treh največjih proizvajalcev vozil v ZDA, General Motorsa (GM), Forda in DaimlerChryslerja, se je junija v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 5,5 odstotka. Nemško-ameriška družba DaimlerChrysler je junija zabeležila 9,8-odstoten padec prodaje, padec pri Fordu je bil triodstoten, GM pa je prodal za 5,5 odstotka manj vozil. Proizvajalci avtomobilov kljub manjši junijski prodaji ostajajo optimistični, saj je bila prodaja v prvih šestih mesecih letošnjega leta glede na enako obdobje lani višja za 1,4 odstotka. Ameriški trgovci z vozili so lani prodali rekordnih 16,9 milijona vozil, letos pa naj bi se ta številka glede na dosedanje rezultate nekoliko povečala.
Novosti na PC Expo
30. 06. 2000 13.27
Proizvajalec procesorjev Transmeta je na newyorškem sejmu PC Expo predstavil model Crusoe, ki bo s svojo nizko porabo energije omogočil delovanje prenosnega računalnika, z napajanjem iz baterije, polnih osem ur.
Varčevanje kubanske vlade
28. 06. 2000 12.06
Kubanska vlada je zaradi povišanja cen surove nafte uvedla nove varčevalne ukrepe. V prihodnjih mesecih se mora zmanjšati poraba bencina in diezelskega goriva, je zapisal strankarski časnik Granma. Oskrba prebivalcev z elektriko in gorivom pa naj bi ostala kolikor se le da neokrnjena, je še zapisal časnik.
Slabi obeti za japonsko gospodarstvo
27. 06. 2000 12.43
Promet v trgovini na drobno je na Japonskem tudi maja zabeležil padec in nadaljuje triletno agonijo. Po utemeljitvah strokovnjakov manjši obseg prodaje odseva padec potrošnje, kar je slab obet za krepitev japonskega gospodarstva. Po pisanju Financial Timesa je bila prodaja na drobno maja glede na enako obdobje leto prej nižja za 2,6 odstotka, padec pa je zabeležila že 38. mesec zapored.
Manjši pridelek zgodnjih sort hmelja
23. 06. 2000 13.07
Zaradi visokih spomladanskih in zgodnjih poletnih temperatur ter suše je razraščanje hmelja v Savinjski dolini že zaključeno. Kot je povedal direktor žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Iztok Košir, je hmelj, ki je letos začel cveteti dobrih pet tednov prej kot običajno, že končal vegetativno fazo razvoja in prestopil v degenerativno obdobje. Letos se hmeljske rastline, ki rastejo na 1800 hektarjev, nepravilno razraščajo v širino, njihova kakovost je manjša, značilno pa je tudi neenakomerno cvetenje, kar bo imelo za posledico 50odstotno zmanjšanje pridelka, predvsem zgodnjih sort hmelja, kot sta golding in aurora.
Najslavnejša diamanta na isti razstavi
23. 06. 2000 09.11
Obiskovalci ameriškega narodnega prirodoslovnega muzeja v Washingtonu si bodo jeseni lahko ogledali dva najslavnejša diamanta na svetu. Za to priložnost si bo muzej iz Nemčije sposodil legendarni dresdenski zeleni diamant, ki ga bodo predstavili poleg slanega diamanta Hope. Draga kamna bosta na ogled do konca januarja drugo leto. Direktor muzeja Robert Fri je povedal, da gre za najbrž edinstveno priložnost videti oba kamna skupaj. Dresdenski diamant je malo manjši kot modri, 45 karatov veliki diamant Hope, zelena barva teh dragih kamnov pa je izredno redka. Ogled obeh diamantov skupaj je omogočil znani newyorški draguljar Ronald Winston.
Francozi največji ljubitelji psov
21. 06. 2000 10.19
Francozi so največji ljubitelji psov, saj ima 35 odstotkov prebivalcev Francije najmanj enega psa. Na drugem mestu so Italijani z 28 odstotki, sledijo pa jim Španci s 26 odstotki. Britanci in Nemci so z 22 in 18 odstotki nekoliko manjši pasji ljubitelji. Po raziskavi, ki so jo naredili v petih evropskih državah, se večina Britancev in Nemcev veliko ukvarja s svojimi ljubljenčki, medtem ko se 15 odstotkov Francozov sploh ne ukvarja z njimi. Med počitnicami mnogi lastniki svoje pse pustijo doma, vsako leto pa je veliko primerov, ko jih lastniki preprosto zapustijo. 22 odstotkov Otočanov poleti svoje pse pusti doma. Francozi so bolj navezani nanje, saj se jih 40 odstotkov noče ločiti od svojih ljubljenčkov. Pasma je najbolj pomembna za Britance in Francoze, medtem ko Italijanom ni tako pomembno, katere pasme so njihovi psi.
Sluz ni škodljiva za zdravje ljudi
12. 06. 2000 20.13
Po treh letih se je v Jadranskem morju in s tem tudi v slovenskem delu Jadrana ponovno izraziteje pojavila sluz. Podoben pojav smo v zadnjih desetletjih zabeležili leta 1988, 1989, 1991 ter 1997, največje razsežnosti pa je imel leta 1989, so sporočili z Morske biološke postaje (MBP) v Piranu, ki deluje v sklopu Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani. Poletni maestral in plimovanje površinske mase sluzi potiska proti obali, kjer se lahko zgostijo v nekaj centimetrov debele sloje. Dosedanje raziskave kažejo, da sluz ni škodljiva za zdravje ljudi, je za STA sporočila vodja raziskovalne enote MBP Alenka Malej.