marinci

Pet mrtvih v nesreči helikopterja
20. 05. 2003 00.00
V strmoglavljenju ameriškega transportnega helikopterja vrste CH-46 na jugu Iraka je pozno sinoči umrlo pet ameriških marincev.

Vojaške baze v Sloveniji
27. 04. 2003 00.00
Iz poveljstva ameriških sil v Evropi so pred tednom sporočili, da ZDA načrtujejo postaviti nova vojaška oporišča tudi v novih članicah Nata. ZDA imajo v Evropi približno 50 vojaških oporišč. O podrobnostih in načrtih širitve mreže oporišč, med drugim tudi v Slovenijo, ameriška vojska ne govori, molčijo pa tudi slovenske ministrstva.

V napadih raketirana porodnišnica
02. 04. 2003 00.00
Ameriška letala so med napadom na Bagdad zadela porodnišnico človekoljubne organizacije Rdeči polmesec, pri čemer je bilo ubitih več ljudi. Iračani pa so na jugu Bagdada zgradili obrambni obroč, s katerim nameravajo ustaviti ameriški prodor v mesto.

Opozicija za demokratičen Irak
15. 04. 2003 00.00
Vodilni predstavniki iraške opozicije, ki so se v Uru blizu Nasirije na jugu Iraka sestali s predstavniki ameriške administracije, so po srečanju objavili izjavo, v kateri se zavzemajo za demokratičen Irak, zgrajen na vladavini prava in enakosti. Več tisoč iraških šiitov pa je v Nasiriji in Bagdadu protestiralo proti ameriški vlogi v Iraku.

Vojska ZDA namerava ostati v Iraku
20. 04. 2003 00.00
ZDA nameravajo tudi dolgoročno ohraniti vojaško prisotnost v Iraku, poročajo ameriški mediji. Z novo vlado v Iraku naj bi vzpostavili vojaško sodelovanje, v okviru katerega bi si omogočili trajen dostop do nekaterih vojaških oporišč v tej državi. Ameriški marinci pa so se umaknili iz Bagdada, kjer jih bo nadomestila prenovljena iraška policija in enote ameriške vojske.

Ameriški marinci se hranijo z gazelami
20. 04. 2003 00.00
Enota ameriških marincev, ki je nameščena na letališču v Tikritu, rojstnem kraju strmoglavljenega iraškega voditelja Sadama Huseina, se hrani z mesom gazel, ki jih lovijo na zapuščenem Huseinovem lovišču.

Prijeli Sadamovega polbrata
17. 04. 2003 00.00
Ameriške posebne enote so ujele polbrata in svetovalca voditelja strmoglavljenega iraškega režima Sadama Huseina, Barzana Ibrahima Al Tikritija, so sporočili s centralnega ameriškega poveljstva v Katarju. Ameriške sile ob iraško-iranski meji pa bombardirajo še zadnja oporišča Sadamovih privržencev.

Streljanje v Mosulu
16. 04. 2003 00.00
V Mosulu na severu Iraka se nadaljujejo oboroženi incidenti. Ameriški vojaki so pred tamkajšnjim poslopjem regionalne vlade ubili najmanj štiri ljudi, osem pa je bilo ranjenih. Bagdad pa je obiskal poveljnik ameriške vojske v Zalivu general Tommy Franks.

Hudi boji za Sadamov Tikrit
13. 04. 2003 00.00
Poveljstvo ameriških sil v Zalivu je potrdilo, da so se vojaške operacije ameriških sil osredotočile na Tikrit, rojstni kraj Sadama Huseina, kjer potekajo srditi spopadi med ameriškimi in iraškimi enotami. Plenjenje v Bagdadu, ki je trajalo vse od srede, ko so Američani prevzeli nadzor v mestu, pa se počasi umirja.

Iraški le še Sadamov Tikrit?
11. 04. 2003 00.00
V Mosulu, največjem mestu na severu Iraka, je zavladal kaos in vsesplošno ropanje, potem ko so nadzor nad mestom prevzele kurdske enote. Mesto so zavzeli brez večjega odpora, saj se je v bližini mesta predal celoten 5. korpus iraške vojske. Ameriške enote naj bi se po padcu Mosula in Kirkuka osredotočile na Tikrit, rojstno mesto Sadama Huseina.

Premik fronte na sever Iraka
10. 04. 2003 00.00
Ameriške sile z več strani vdirajo v iraško prestolnico ter trdijo, da nadzorujejo večino ključnih položajev v mestu. Čeprav nadzor nad Bagdadom še ni popoln, saj se boji med koalicijskimi in iraškimi silami nadaljujejo, v Pentagonu poudarjajo, da se bo glavnina njihovih sil zdaj pomaknila proti severu, v mesta Tikrit in Mosul, ki jih nadzirajo enote iraške republikanske garde.

Posmrtno dobil ameriško državljanstvo
09. 04. 2003 00.00
Marinec iz Mehike, ki je umrl v vojni v Iraku, je posmrtno dobil ameriško državljanstvo. Od 20. marca, ko se je začela vojna v Iraku, je to že tretji vojak po rodu iz Južne Amerike, ki je posmrtno dobil ameriško državljanstvo.

Američani v središču Bagdada
07. 04. 2003 00.00
Ameriške sile so s 100 oklepniki in pehoto vdrle v iraško glavno mesto. Prodrli so v središče mesta, ameriška vojska je zavzela dve predsedniški palači, na glavnih mestnih vpadnicah v mesto pa so postavili kontrolne točke. V mestu potekajo številni spopadi, britanska vojska pa naj bi zasedla Basro.

Hudi boji na jugu Bagdada
06. 04. 2003 00.00
Na jugu Bagdada so v nedeljo zvečer potekali ostri boji med iraškimi in ameriškimi enotami. Po poročanju tujih dopisnikov so v spopadih uporabili topništvo in raketomete, območje pa so obenem bombardirala letala. Namestnik vodje vrhovnega poveljstva ameriških sil pa je dejal, da imajo Američani pod nadzorom vse dohode v Bagdad, kar iraška stran odločno zanika.

Ameriški marinci se tetovirajo
05. 04. 2003 00.00
Ameriški marinci, ki odhajajo v Irak, so se začeli množično tetovirati. V kožo jim vpisujejo vojaške identifikacijske številke, s pomočjo katerih bi jih lahko identificirali tudi v primeru eksplozije.

Rešena ameriška ujetnica že v Nemčiji
03. 04. 2003 00.00
Ameriško vojno ujetnico Jessico Lynch, ki so jo v sredo rešili iz Iraka, so prepeljali v vojaško bazo Ramstein v Nemčiji, kjer bo nadaljevala zdravljenje. 19-letnica je bila v iraških rokah od 23. marca, ko je skupaj s pomožnim osebjem čete padla v iraško zasedo.

Začenja se operacija Playmate
31. 03. 2003 00.00
Častivredni ustanovitelj in glavni urednik revije <em>Playboy</em> Hugh Hefner je napovedal, da njegovi modeli z "dupleric" znova začenjajo patriotsko kampanjo e-mail dopisovanja z ameriškimi vojaki v Iraku. Revija je sodelovala v "vojaških prizadevanjih" že v času prve zalivske vojne leta 1991.

Siloviti napadi na iraške položaje
31. 03. 2003 00.00
Ameriška in britanska letala neprestano bombardirajo iraško prestolnico. Napadajo predvsem položaje republikanske garde, obstreljevali pa so tudi palačo, kjer živi sin Sadama Huseina. Podpredsednik iraške vlade Tarik Aziz pa je medtem napovedal nove samomorilske napade na agresorske sile.

Nov val silovitih napadov
30. 03. 2003 00.00
Koalicijska letala silovito napadajo Bagdad, rakete pa naj bi v mestu zadele stanovanjsko četrt Karada. Prav tako se nadaljujejo napadi na mesta Basra, Mosul in Nadžaf. V oporišču v Kuvajtu je neznanec s tovornjakom zapeljal v skupino ameriških vojakov in jih pri tem 15 ranil. Kurdski borci pa so zavzeli del ozemlja na severu Iraka, potem ko so to območje zapustile iraške sile.

Nova fronta na severu Iraka
27. 03. 2003 00.00
Ameriško-britanske sile so na severu Iraka odprle novo fronto. Približno tisoč padalcev je izskočilo nad ozemljem, ki ga nadzorujejo iraški Kurdi, ter zasedlo strateško pomembno letališče. Na južnih bojiščih potekajo siloviti spopadi z iraško vojsko, ameriško letalstvo pa napada več ciljev v Bagdadu.

V Iraku že več kot tisoč mrtvih
26. 03. 2003 00.00
Med silovitimi letalskimi napadi na Bagdad, ki so jih ameriško-britanske sile izvedle kljub močnemu peščenemu viharju, sta dve raketi zadeli tržnico. Pri tem je bilo ubitih 14 ljudi. Koalicijske sile so napadale tudi sever Iraka, hkrati pa so se na več mestih nadaljevali kopenski spopadi.

Okrepljeni nočni napadi
24. 03. 2003 00.00
Pozno zvečer so se okrepili bombni napadi na Bagdad. V mestu je slišati številne eksplozije. Ameriške sile so čez dan v vojaških spopadih bombardirale tudi mesto Nasirija ob reki Evfrat jugovzhodno od Bagdada. Napredovanje ameriško-britanskih enot je precej počasnejše, kot so pričakovali.

Irak zahteva ustavitev invazije
22. 03. 2003 00.00
Medtem ko iz Bagdada poročajo o novih eksplozijah, so britansko – ameriške sile zavzele Nasirijo, najpomembnejše prometno križišče, ki vodi do Bagdada in največje iraško pristaniško mesto Um Kasr. Ameriški marinci pa so v bitki južno od Basre zajeli nekaj sto ujetnikov. Iraška vlada je sicer od Združenih narodov zahtevala, da obsodijo in ustavijo invazijo ameriških in britanskih enot.

Intenzivni napadi na Irak
21. 03. 2003 00.00
V obsežni letalski ofenzivi je bila močno bombardirana iraška prestolnica Bagdad, letala pa so napadla tudi mesti Mosul in Kirkuk na severu Iraka. Pentagon je obenem potrdil, da so britanske in ameriške kopenske enote, ki osvajajo jug države, prodrle že 160 kilometrov v notranjost Iraka.

Bushev nagovor
20. 03. 2003 00.00
Ameriški predsednik George Bush je ob 4.15 po našem času iz ovalne pisarne v Beli hiši nagovoril javnost o dogodkih v Iraku. Kot je povedal, so se začele prve faze vojaških operacij za razorožitev Iraka. Poudaril je, da utegne vojna trajati dlje, kot so nekateri pričakovali.

Marinci vkorakali v Irak
20. 03. 2003 00.00
Ameriške sile so začele drugi val letalskih napadov na Irak. Tarče napada so zlasti oporišča posebnih enot iraškega predsednika Sadama Huseina. Iz Bagdada je slišati silovite eksplozije, gori več zgradb, med njimi tudi ena največjih palač iraškega voditelja. Ameriški in britanski marinci pa so medtem prestopili iraško-kuvajtsko mejo.

Napad 'zelo' verjeten
15. 03. 2003 00.00
Britanski zunanji minister Jack Straw je dejal, da je vojna v Iraku <em>"zelo verjetna"</em>, vendar ne <em>"neizogibna"</em>. Iraški predsednik še ima čas za izpolnitev zahtev o razorožitvi, toda čas teče, je še izjavil Straw. Iraške oblasti pa so v Irak povabile vodji inšpekcij, Hansa Blixa in Mohameda El Baradeja.

Ameriška vojska postavlja oporišča
11. 03. 2003 00.00
Na severu Iraka, kjer živijo Kurdi, so položaje zavzele manjše enote ameriških vojakov, ki se pripravljajo na vojno proti Iraku.

Pritisk na neopredeljene države
09. 03. 2003 00.00
Turška vojska pospešeno namešča oklepnike in drugo opremo ob meji z Irakom, poleg tega pa ameriška vojska proti jugovzhodu Turčije prevaža konvoje vojaške opreme. Medtem si ameriška diplomacija še naprej prizadeva dobiti zadostno podporo za napad na Irak. Francija, ki nasprotuje predlogu nove resolucije, pa vse odločneje nastopa proti vojni.

Napad vse bližje
07. 03. 2003 00.00
Ameriška vojska nadaljuje z izkrcavanjem vojaške opreme v turškem pristanišču Iskenderun. Ameriška in britanska letala obstreljujejo iraške cilje, zajeti voditelj Al Kaide Šejk Mohamed pa je napovedal, da bo Al Kaida ob napadu na Irak napadla ameriške cilje v Perzijskem zalivu.