marke
Ruski in azijski problemi so po Kohlovem mnenju rešljivi
17. 08. 1998 14.06
Nemški kancler Helmut Kohl je o gospodarskih problemih Rusije in nadaljevanju finančne krize v Aziji danes dejal, da sicer povzročajo zaskrbljenost, vendar se jih da rešiti.
Kremelj zanikal Jelcinove težave z zdravjem
09. 07. 1998 14.29
Tiskovni predstavnik Kremlja Sergej Jastrembski je danes zanikal govorice o poslabšanem zdravstvenem stanju ruskega predsednika Borisa Jelcina, ki so povzročile padec vrednosti nemške marke v primerjavi z dolarjem. ''Do takšnih govoric v zadnjem času prihaja predvsem v političnem in gospodarskem interesu posameznih krogov,'' je še dejal Jastrembski.
Nova valuta v BiH
22. 06. 1998 14.28
V Bosni in Hercegovini (BiH) so danes dali v obtok novo valuto, konvertibilno marko. Novo valuto, ki je strogo vezana na nemško marko v razmerju 1:1, predvideva Daytonski sporazum.
V Nemčiji rast kupne moči
12. 06. 1998 11.28
V Nemčiji so v minulih mesecih znova zaznali rast kupne moči. Najbolj nazorno omenjeno dejstvo ponazarja čas dela, ki je potreben za nakup vrčka piva. Nemec mora namreč za vrček piva v povprečju delati le tri minute, glavni razlog za to pa je visoka urna postavka, ki v Nemčiji znaša 22,17 marke neto.
Slovenska elektroindustrija izvozi 67 odstotkov blaga
11. 06. 1998 15.58
Na 11. seji upravnega odbora združenja za elektroindustrijo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so danes predstavili poslovne rezultate slovenske elektroindustrije za leto 1997 in aktualne pogoje gospodarjenja.
Nemški Telekom zahteva višje cene telefonskih priključkov
10. 06. 1998 12.00
Nemški Telekom od nemških telekomunikacijskih in poštnih uradov zahteva zvišanje cen mesečnega prispevka za telefonski priključek, ki so po njihovem mnenju zdaj preveč poceni. Predstavniki Telekoma se ne strinjajo s sedanjo mesečno ceno priključka, ki znaša 20,65 nemške marke, in je določena z zakonsko uredbo. Uporabniki Telekomovih priključkov naj bi po novem mesečno plačevali 47,26 nemške marke, omenjeno ceno pa so predstavniki Telekoma določili po izdelavi temeljitega stroškovnega izračuna.
Nemške marke v kompost
03. 06. 1998 07.55
Nemci se v prid skupnega evropskega denarja evra odpovedujejo svoji marki, ki pa ne bo končala v smeteh. Odslužene bankovce po 10, 20 in 50 mark namerava okoljsko ozaveščeno severnonemško podjetje Umweltschutz Nord GmbH nedaleč od Bremna prodati kot suhi vrtni kompost Bioferm. Tiskovni predstavnik podjetja Gustav Henke je za tednik Bild povedal, da so se doslej obnesli in da so že reciklirati 30 milijonov mark. V krajevnih bankah so bankovce razrezali in jih izročili podjetju v desetkilogramskih vrečah. Raztrgane milijone mark zmešajo v kompost s krompirskimi olupki, kavo in drugimi organskimi odpadki. S skupno evropsko denarno enoto evro bo moč plačevati prihodnje leto, bankovce Bundesbanke pa bodo izločili do leta 2002.
Gospodarska gibanja: Apreciacija tolarja se nadaljuje
22. 05. 1998 15.56
Gospodarska aktivnost v prvem četrtletju je bila po mnenju Ekonomskega instituta Pravne fakultete (EIPF) v Ljubljani v prvem četrtletju letos solidna; spodbujala jo je menjava s tujino. Pričakovanja za drugo četrtletje pa so nekoliko slabša. Prezadolženost znova močneje ogroža delovna mesta. Novi podatki kažejo na hitro rast gradbeništva, predvsem visokih gradenj, in večine prometnih panog. Pozimi je slabo šlo turizmu, zlasti pri nočitvah tujcev.
Povabilo na kozarček - kisika
22. 04. 1998 16.42
Tisti, ki jim razpoložljivi zrak ne ugaja, si bodo lahko kisik v prihodnje priskrbeli v novem koelnskem baru. Bar s kisikom, ki je po podatkih lastnika prvi takšne vrste v Nemčiji, naj bi odprli čez tri tedne. Ne le, da koncentrirano vdihavanje kisika koristi koži in krepi spolno vzdržljivost, temveč tudi upočasnjuje proces staranja.
Prvi dan trgovanja na terminski borzi MBOT
20. 04. 1998 15.49
Prvi dan trgovanja na novoustanovljeni Mednarodni borzi za opcijske in terminske posle (MBOT) so opravili skupno 17 poslov, vse sklenjene terminske pogodbe pa so se glasile na nemško marko, je za STA povedal Dušan Vujadinovič, ki opravlja posle vodenja in organizacije borze.
JP Morgan napoveduje rast marke
12. 04. 1998 10.50
Po napovedih strokovnjakov investicijske banke JP Morgan se bo tečaj marke v primerjavi z ameriškim dolarjem in japonskim jenom že v naslednjih mesecih okrepil. Kot glavni razlog navajajo zaupanje v novo evropsko valuto evro. Marka naj bi tako v primerjavi z dolarjem maja dosegla rekordno vrednost, proti koncu leta pa naj bi se ustalila pri 1,70 marke za dolar. Glede na sedanjo vrednost marke bi to pomenilo sedemodstoten skok tečaja. V primerjavi z japonskim jenom pa naj bi marka pridobila kar 24 odstotkov, saj naj bi se njen tečaj gibal okrog 90 jenov za marko, še navajajo v JP Morgan.
Francija bo finančno pomagala BiH
07. 04. 1998 12.19
Ob današnjem obisku francoskega predsednika Jacquesa Chiraca v BiH so podpisali tri finančne protokole v višini 7 milijonov dolarjev. Med drugim bo Francija financirala tiskanje nove bosanske valute, konvertibilne marke, katere prvi izvodi naj bi na trg prišli v prihodnjih tednih. Nova valuta bo zamenjala štiri sedaj obstoječe: nemško marko, bosanski dinar, srbski dinar in kuno. Francija bo vlagala tudi v posodobitev pekarske industrije ter v obnovo električnega omrežja v BiH.
Lani v menjalnicah za 8,6 milijard mark prometa
20. 02. 1998 10.25
Slovenske menjalnice so v lanskem letu opravile za nekaj več kot 8,6 milijarde mark prometa. Od tega je nakup deviz znašal malo več kot 4,7 milijarde mark, prodaja pa nekaj prek 3,8 milijarde mark. Na približno 330 menjalnih mestih po državi so tako lani kupili za 870 milijonov mark oz. za 22,5 odstotka več deviz kot pa prodali. Po podatkih centralne banke se je srednji tečaj nemške marke v menjalnicah januarja lani, ko je znašal 90,29 tolarja, do decembra povečal za štiri tolarje, in sicer na 94,34 tolarja.
Ameriški dolar v minulem tednu porasel
15. 02. 1998 11.08
Na svetovnih deviznih tržiščih je ameriški dolar v minulem tednu porasel glede na vse pomembnejše svetovne valute. Tako je glede na nemško marko pridobil 0,56 odstotka in porasel na 1,8153 marke, medtem ko je glede na japonski jen porasel za 0,58 odstotka na 125,27 jena.
Marka - nova valuta BiH
21. 01. 1998 14.57
Visoki mednarodni predstavnik za Bosno in Hercegovino Carlos Westendorp bo na popoldanski tiskovni konferenci javnosti predstavil novo skupno valuto Bosne in Hercegovine, konvertibilno marko.
Nemški Telekom beleži premajhen dobiček
17. 01. 1998 10.23
Dobiček nemškega operaterja telekomunikacij Deutsche Telekom se je v letu 1997 z 1,8 povečal na 3,3 milijarde nemških mark, kar je precej pod pričakovanji vodstva, ki je napovedovalo celo do pet milijard mark dobička. Dobiček bo komajda zadoščal za izplačilo obljubljenih dividend v višini 1,20 marke na delnico. Deutsche Telekom je v letu 1997 povečal prihodek za 6,5 odstotka na 67,1 milijarde mark.
Češka krona za zdaj stabilna
10. 12. 1997 09.13
Po mnenju strokovnjakov naj bi češka krona ta teden še ostala stabilna. Hkrati pa z zanimanjem pričakujejo sobotno zasedanje Državljanske demokratske stranke, na katerem naj bi si premier Vaclav Klaus prizadeval za ponovno izvolitev za predsednika stranke. Predstavnik Komercni banke pa je izjavil, da naj bi se tečaj češke krone ta teden gibal med 19,65 nemške marke do 19,8 marke ob koncu tedna. Tečaj češke krone se ni bistveno spremenil tudi po nedavni objavi novembrske inflacije, ki je znašala 0,4 odstotka, kar je v pričakovanih okvirih. Češka je novembra na letni ravni zabeležila 10,1-odstotno inflacijo.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.
Jožko Čuk o nacionalnem varčevalnem paketu
14. 11. 1997 00.00
<i>Ocena Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je, da so napovedani ukrepi nacionalnega varčevalnega paketa preslabo pripravljeni in premalo usklajeni, da bi lahko dali napovedane in pričakovane pozitivne razvojne impulze. Predstavljajo pritiske po povečanju porabe, povečanju inflacije in povečanju obremenjevanja gospodarstva,</i> je na današnji novinarski konferenci dejal <b>Jožko Čuk</b>, predsednik GZS, in dodal: <i>Pri pripravi tega dokumenta nismo sodelovali ne GZS ne drugi delodajalski predstavniki, tako menimo, da gre za marketinški pristop vlade, saj je dokument pripravljen na nižji ravni kot je to za vlado običajno.</i><i>V Sloveniji izgubljamo svoje prednosti v primerjavi s konkurenco, premalo vlagamo v razvoj in načenjamo lastno substanco,</i> je dejal Čuk in dodal, da javna poraba nezadržno raste, število zaposlenih upada, v industriji se vsak delovni dan izgubi štirideset delovnih mest. Industrijska proizvodnja, ki predstavlja največji delež v izvozu, je v prvih devetih mesecih rasla le po stopnji 1,1 odstotka.Rast bruto domačega proizvoda bo največ 3,7 odstotka. Inflacija vztraja pri stopnji približno devetih odstotkov, tako da so škarje med tečajem in rastjo cen izjemno velike, saj je tečaj nemške marke porasel le za 4,3 odstotka. Pri tem plače vztrajajo na ravni inflacijske rasti, javna poraba pa narašča hitreje kot raste BDP.Kljub temu na GZS podpirajo konkretne ukrepe, kot so sprememba in dopolnitev davka od pravnih oseb v korist večjih investicijskih olajšav, varčevanje pri materialnih stroških, zaposlovanju in plačah v javni in državni upravi itd. Opozarjajo pa na vrsto ukrepov, ki niso varčevalno naravnani. Gre za povečanje dolžine porodniškega dopusta, povečanje rekreacijskega dodatka, povečanje sodnih in upravnih taks, uvedba davka na bilančno vsoto bank.