marovt
Janša v povprečju na mesec postavil 124 ljudi, Šarec 88
16. 12. 2020 06.04
Janšev kadrovski števec se je v devetih mesecih zavrtel za 1117 imenovanj in 395 razrešitev. Šarčev v 18 mesecih, kolikor je trajal mandat njegove vlade, 1599-krat zaradi imenovanj in 440-krat zaradi razrešitev. To je epilog analize Dejstev o kadrovanju aktualne in prejšnje vlade strank SDS, LMŠ, SD, SMC, NSi, SAB in DeSUS. Številke bomo v prihodnjih dneh dali v kontekst ter jim nadeli imena in priimke. Če je oblikovanje ekip legitimna pravica vsake vlade, menjava direktorjev prve politične linije pričakovana, pa je poseg v strokovna delovna mesta celo s spremembo aktov nedopusten, saj z nameščanjem političnih izbrancev, ki večinoma niso strokovnjaki, dopušča demontažo osrednjih nacionalnih institucij. S konkretnim primerom bomo podkrepili, kako moč pozicij nevarno zažira pore družbe, ki si jih podjarmi politika. Od gospodarstva, Policije, do kulture. Povsod so številke menjav izjemno visoke, za temi številkami so zgodbe in je denar.
'Veliko ljudi si ne predstavlja, koliko dela in znanja je potrebno, da dobiš vsa dejstva'
15. 12. 2020 07.00
V praznični oddaji Preverjeno danes ob 22.00, ko POP TV praznuje 25 let, bo celotna ura posvečena številnim dogodkom, oddajam, zvezdam, ki so nastali na POP TV. Tjaša Slokar Kos, odgovorna urednica informativnega in športnega uredništva POP TV, je tukaj začela kot novinarka, nadaljevala kot urednica, zdaj je odgovorna za celoten informativni program.
Informativne oddaje, ki jih je skozi leta ponudil POP TV
06. 12. 2020 07.00
15. decembra 1995 je gledalce z zaslonov pozdravil novi televizijski program POP TV, takrat pa je luč sveta ugledala tudi osrednja informativna oddaja 24UR. Ta je z drugačnim in svežim pristopom naznanila novo obdobje podajanja informacij, hkrati pa ustvarila odlične temelje za razvoj informativnih rubrik in oddaj, katerih namen je bil odprti diskurz in razkrivanje resnice, ki si jo gledalci zaslužijo.
Ekskluzivno, državni razpis za milijonski posel hitrih testov bo odločen v 24 urah
03. 12. 2020 06.00
Ministrstvo za zdravje kupuje pol milijona hitrih antigenskih testov po ceni največ pet evrov za kos. K javnemu naročilu v vrednosti do 2,5 milijona evrov so včeraj popoldne povabili 27 dobaviteljev, ki imajo 24 ur časa, da pripravijo ponudbo danes do 16. ure. Izjemno kratek enodnevni rok ob takšni količini bo velik izziv za ponudnike. Pravzaprav čez noč morajo pripraviti ponudbo, prvo dobavo 150 tisoč testov pa v Slovenijo pripeljati že naslednji petek. Na ministrstvu za zdravje so naše informacije potrdili, podrobnosti pa ne razkrivajo, ker jih bo popoldne predstavil minister Tomaž Gantar. Na seji vlade bodo po naših informacijah potrdili načrt predbožičnega množičnega testiranja.
Avstrijci z dodelano rešitvijo za miren božič, pri nas dvomi in usklajevanja
26. 11. 2020 06.16
Bil je petkov večer in sporočilo predsednika vlade Janeza Janše, da so pristojna ministrstva dobila nalogo do naslednje sobote pripraviti vse potrebno za množično testiranje. Na ministrstvu za zdravje, koordinatorju testiranja, so začeli preigravati scenarije, oblikovali bodo delovno skupino. Za logistično podporo bodo vključili vojsko in civilno zaščito, več podatkov pred prihodnjim tednom ne bo. Neznanke so ciljna publika, ukrepi, učinki in vprašanje, koliko bo to stalo. Medtem imajo v Avstriji razdelan vsak detajl, kupili so 7 milijonov testov za 50 milijonov evrov, 5. decembra začnejo pilotno testirati učitelje, celotno državo pa v tednu pred božičem.
100 najbogatejših Slovencev: vrednost njihovega premoženja kar 5,8 milijarde evrov
19. 11. 2020 11.11
V času, ko se v glavnem pogovarjamo o hudi gospodarski krizi in naraščanju brezposelnosti, ki sta posledica epidemije covida-19, se zdi skorajda pregrešno govoriti o slovenskih milijonarjih. Kaj pravi letošnja Managerjeva lestvica najbogatejših Slovencev? Kdo je na čelu, kdo je novinec in komu kriza ni prišla do živega?
Sodišče zavrnilo Acronove obtožbe novinark Alenke Marovt in Nike Kunaver
14. 11. 2020 07.07
'Vsak državljan, ki kot davkoplačevalec prispeva svoja sredstva v državni proračun na prisilen način, ima pravico izvedeti, kako država porablja njegov denar, zato je bil predmet obravnave nedvomno v javnem interesu.' To je izsek iz sodbe okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je zavrglo zasebni kazenski tožbi zoper novinarki Alenko Marovt in Niko Kunaver. Novinarki sta razkrili neustreznost opreme, ki jo je podjetje dobavilo državi. Z obtožbami, da gre za neresnične navedbe, odvetnik Acrona Velimir Cugmas ni prepričal sodišča.
V Sloveniji 13,5 intenzivne postelje na 100 tisoč prebivalcev, v Avstriji dvakrat več
11. 11. 2020 06.04
270 postelj intenzivne terapije je na voljo v Sloveniji, že včeraj jih je bilo zasedenih skoraj 200. Rezerv ni več veliko, zato je na mestu pogled od zunaj in kontekst, ali se lahko primerjamo z razvitimi državami, ki naj bi imele dovolj kadra in zadostne kapacitete v zdravstvu. Po podatkih OECD se presenetljivo držimo nad povprečjem. Če imamo v Sloveniji na 100 tisoč prebivalcev 13,5 postelje intenzivne terapije, jih imajo v Avstriji dvakrat več, po drugi strani pa so Italijani krepko za nami, imajo jih le 8,6. Kaj pa število navadnih postelj, zdravnikov, medicinskih sester?
38 podjetij za 37-milijonski posel Zavoda za blagovne rezerve
10. 11. 2020 06.00
Vrhunec epidemije in vrhunec zaslužkov dobaviteljev zaščitne opreme. Ta hip sta odprta dva večmilijonska posla, za katera se poteguje okoli 40 podjetij – 37-milijonski Zavoda za blagovne rezerve, ki izbira ponudnike trimesečnih strateških zalog, in prvi del 65 milijonov evrov vrednega štiriletnega skupnega javnega naročila 90 članov Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Izdatki za zdravstvene ustanove za opremo so namreč enormni, UKC Ljubljana je samo v drugem valu do zdaj kupil za 700 tisočakov opreme. Tako bo država s 50 milijoni evrov pomagala tistim zdravstvenim zavodom, ki se bodo za povračilo stroškov prijavili do nedelje, 15. novembra.
Država plačala 100 tisočakov za dodatno opremo doslej neuporabnih ventilatorjev SiriusMed
05. 11. 2020 17.00
Večina od 90 ventilatorjev SiriusMed R30, za katere je država podjetju Geneplanet plačala skoraj 3,3 milijona evrov ali 36.400 evrov za en ventilator, je bila doslej v skladiščih bolnišnic, saj so bili brez dodatne opreme za bolnike s covidom-19 neuporabni. Tako je Zavod za blagovne rezerve od podjetja Medicotehna za skoraj 100 tisočakov kupil posebne cevi, vlažilce in kompresorje za 64 ventilatorjev SiriusMed, da jih 11 bolnišnic, v katerih se tre bolnikov s covidom-19, sploh lahko uporablja. 46 ventilatorjev Bellavista 1000 ima še vedno prepoved uporabe, saj obstaja tveganje za povzročitev smrti bolnika. Analiza Dejstev – bolnišnice imajo na voljo 482 ventilatorjev za bolnike s covidom-19.
Poglejte na zemljevid, kje se lahko samoplačniško testirate, cena okoli 100 evrov
21. 10. 2020 06.00
Klasični molekularni testi PCR, ki pri diagnostiki covida-19 veljajo za zlati standard, v Sloveniji stanejo od 80 do 120 evrov. Zbrali smo podatke, kje in za koliko denarja se lahko samoplačniško testirate, našli smo 22 zdravstvenih domov in šest bolnišnic. Testiranje ni poceni, trener judoistk iz Lopate Marjan Fabjan celo prodaja kombi, da bo lahko plačeval testiranja. Če je test v Luxembourgu, kjer testirajo daleč največ v Evropi zastonj, pa je v Avstriji še dražji kot v Sloveniji, med 110 in 190 evri, na Hrvaškem od 60 do 220 evrov. Razrez cene testa je zgovoren, niso le epruvete in brisi, so visoko usposobljeni ljudje, zaščitna oprema, aparature, znanje, kompleksni postopki.
17 bolnišnic prejelo navodila za hitre antigenske teste, uporablja jih 10
20. 10. 2020 06.00
Več testiranja, več odkritih okužb na novi koronavirus, hitrejša zajezitev epidemije covida-19. Kapacitete in število zaposlenih v petih laboratorijih, ki analizirajo vzorce, so omejeni. Analiza okoli šest tisoč PCR-testov dnevno, ki velja za zlati standard, je za zdaj zgornja meja zmogljivosti. So rešitev čedalje zanesljivejši hitri antigenski testi? Bolnišnice so že prejele navodila strokovne komisije ministrstva za zdravje za hitre teste, kdaj so primerni in za koga. 10 bolnišnic jih že uporablja oziroma preizkuša ali pa bodo začele v tem tednu, UKC Ljubljana jih na javnem razpisu kupuje za 2,34 milijona evrov in jih je pretekli konec tedna že uporabljal na urgenci.
Do sodb, ki so izrečene v imenu ljudstva, to isto ljudstvo nima več dostopa
17. 10. 2020 19.28
Sodišča in tožilstva so popolnoma zaprla dostop do informacij javnega značaja in novinarskih vprašanj. Da javnost nima več pravne podlage za to, so odločili po prelomni sodbi Vrhovnega sodišča maja letos. Javnost zato ne more več dostopati niti do pravnomočnih sodb, ki so bile izrečene prav v imenu ljudstva.
V skrajnem primeru 171 intenzivnih postelj in 394 ventilatorjev za covid bolnike v 13 bolnišnicah
22. 09. 2020 06.00
V zadnjem tednu se je število hospitaliziranih covid bolnikov podvojilo, včeraj jih je bilo že 70, na intenzivni terapiji 15. Stroka se boji navala velikega števila bolnikov hkrati. Kdo jih bo zdravil, kje, koliko intenzivnih postelj in ventilatorjev imamo na voljo? Naredili smo analizo 13 bolnišnic in ugotovili, da bi lahko s skrajnimi napori, večina manjših zgolj ob odpovedi rednega programa in s tem neizogibnega daljšanja čakalnih dob, zagotovili 171 intenzivnih postelj. Kakovostnih ventilatorjev je celo dvakrat več - 394, kot so bolnišnice sposobne zagotoviti prostora in zdravniško-sestrskih ekip. Zgovoren podatek je, da v intenzivni terapiji UKC Ljubljana za 10 bolnikov na dan potrebujejo kar 61 zdravnikov in sester.
Zaradi kadrovske krize za zdaj 55 intenzivnih postelj, pritisk covid bolnikov narašča, odprli še tri bolnišnice
21. 09. 2020 06.00
V štirih covid bolnišnicah – UKC Ljubljana, UKC Maribor, Klinika Golnik in SB Celje – je bilo v prvem valu na voljo skupaj 95 postelj intenzivne terapije, a profesor Marko Noč opozarja, to je zdaj številka na papirju. Zaradi skrb vzbujajočega pomanjkanja medicinskih sester in zdravnikov je na voljo le 44 postelj intenzivne terapije v covid bolnišnicah in dodatnih 15 v še treh bolnišnicah, Novo mesto, Murska Sobota in Nova Gorica, ki so jih odprli v soboto zaradi hitrega naraščanja obolelih okuženih. UKC Ljubljana bo znotraj ustanove prerazporedil 73 sester, koliko jih bodo preostale bolnišnice, še ni jasno. Vseh intenzivnih postelj v 13 bolnišnicah, če bi opustili vse programe, je sicer 257, ventilatorjev pa dvakrat več.
Za preiskovanje Snežiča ustanovljena Specializirana preiskovalna skupina strokovnjakov štirih institucij
11. 09. 2020 05.11
Dvakratnega doktorja prava Roka Snežiča v Bosni in Hercegovini obravnavajo tako na tožilstvu in sodišču kot v dveh agencijah, v Sloveniji pa v več postopkih na tožilstvu in NPU, posebej zanj naj bi ustanovili Specializirano preiskovalno skupino s strokovnjaki štirih institucij, ob tožilstvu in NPU še Furs in Urad za preprečevanje pranja denarja. Ali ga preiskujejo zaradi suma 2,4 milijona evrov utaje davkov v BiH, ne izdajo, bosanska agencija SIPA ga ni ovadila, je pa z njim povezane ljudi. Da bi ga preiskoval kdorkoli v Bosni, Snežič zanika, ne zanika pa dolga do Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki od Snežiča skupaj terja pol milijona evrov iz dveh pravnomočnih sodb.
Slovenija prek bosanskih organov išče Snežičevo premoženje za izterjavo 142 tisočakov dolga
10. 09. 2020 05.01
Rok Snežič, dvojni doktor prava in davčni svetovalec predsednika vlade, državi že pet let dolguje tudi 142 tisoč evrov, ki jih je pridobil s kaznivima dejanjema zatajitve finančnih obveznosti in goljufij po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani. Ker v Sloveniji nima lastniškega premoženja, kot razkrivamo iz dokumentov, na sodišču poskušajo prek organov Bosne in Hercegovine najti Snežičevo premoženje in izterjati dolg. Na sodišču v BiH tako še vedno preverjajo, ali ima Snežič kaj premoženja, kar pa sam zanika in poudarja, da dolga ne bo plačal, ker ni dolžan nič.Medtem pa vlada na ključne položaje v državi, kjer je Snežič v postopkih, nastavlja ljudi iz kroga SDS.
'Fiktivni izbor izvajalcev? Čelan kljub trditvam TGZS ni bil nikoli protikandidat Pivčeve'
07. 09. 2020 05.04
"Klicali naj bi ga na stacionarno telefonsko številko, preko katere ne more komunicirati v času, ko je bil na dopustu na Hrvaškem, zato so navedbe netočne." Tako je nekdanji ptujski župan in direktor Bistre Ptuj Štefan Čelan z dokazilom gospodarskemu ministrstvu na laž postavil turistično zbornico in posredno nakazal, kako so v resnici izbirali zunanje strokovnjake za domnevno koruptiven projekt SRIPT. Trdi, da ni bil protikandidat Pivčeve za zunanjega svetovalca, ali drugače povedano, Pivčeva ni bila boljša izbira od Čelana, kot kaže, je bila prva in edina izbira prijateljice Pergerjeve. Ob nezakonitih zaslužkih, gospodarsko ministrstvo sumi še na fiktiven izbor izvajalcev. Pivčeva po naših informacijah ni dokazala avtorskega dela, za katerega je računala 200 evrov na uro.
160 tisočakov naj bi nezakonito zaslužili trije, tudi Pivčeva
04. 09. 2020 05.45
Ministrstvo za gospodarstvo je po naših neuradnih informacijah v končnem poročilu o aferi SRIPT potrdilo, da vsa avtorska dela niso bila opravljena. Tudi tista od kmetijske ministrice in predsednice DeSUS Aleksandre Pivec ne. Neuradno je v tej aferi nastalo za kar 160 tisoč evrov nezakonite premoženjske koristi, pravijo naši viri na ministrstvu. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi Pivčeva nezakonito zaslužila dvakratnik javno objavljenega zneska. Pivčeva se ni odzvala na naš klic in sporočilo. Po naših informacijah pa naj bi se že v prihodnjem tednu na tožilstvu pogovarjali o nadaljnjih korakih v aferi SRIPT.
Bodo morali maturanti od plesnih šol vračilo denarja zahtevati s pomočjo odvetnikov?
27. 07. 2020 19.10
Maturantje po več kot štirih mesecih še vedno bijejo bitko z organizatorji maturantskega plesa. Ker razmere niti sedaj, ko epidemije ni več, ne omogočajo, da bi se ples izvedel, večina dijakov pa si tega pravzaprav niti ne želi, od organizatorja zahtevajo vračilo denarja. Med tem ko je večina plesnih šol to že storila, spet druge za vračilo denarja od maturanta zahtevajo zdravniško opravičilo. In tudi če se celotna generacija šole odloči, da maturantskega plesa ne bo imela, niso upravičeni do 100-odstotnega vračila. A strokovnjaki so jasni, da so maturantje vsekakor upravičeni do polnega povračila zneska.
Črno na belem: maske podjetja Acron niso skladne z zakonodajo SLO in EU
06. 07. 2020 08.46
Pridobili smo nove dokumente, da slovenjgraško podjetje Acron, ki je za dobavo mask FFP2 z državo podpisalo tri pogodbe, težke 30 milijonov evrov, ni predložilo ustreznih dokazil o skladnosti oziroma ustreznosti certifikatov. Več kot pol milijona njihovih mask je Zavod za blagovne rezerve zavrnil že konec aprila. Še več: v začetku junija so na Zavodu jasno zapisali, da maske, ki so jih dobavili, niso skladne ne s slovensko ne z evropsko zakonodajo. Kljub vsem dokumentom, ki smo jih objavili, pa podjetje Acron od naše medijske hiše s tožbo zahteva za 120 tisoč evrov odškodnin, novinarje pa preganja tudi z zasebnimi kazenskimi tožbami.
Zakaj vsi starostniki ne živijo dostojne starosti?
23. 06. 2020 06.00
90 tisoč starostnikov živi pod pragom revščine, ki znaša 703 evre na mesec. Zanje so domovi in pomoč na domu predragi. Ne poznajo pravic, ugodnosti – denimo varstvenega dodatka, ne le, da imajo premalo znanja za izpolnjevanje prezahtevnih obrazcev, zanje so nedostopni, saj so večinoma na spletu. Prevečkrat so pozabljeni od družbe, sosedov. Njihovo dostojanstvo, preživetje rešujejo humanitarne organizacije. Najbolj dejaven je Humanitarček in njihov družbeno kritičen projekt Vida, v okviru katerega opozarjajo na stisko starostnikov in jim nudijo pomoč.
Družba, politika se mora odločiti, koliko je vredno človeško življenje
19. 06. 2020 06.00
Koliko je vredno človeško življenje starejših, se sprašuje eden najvidnejših strokovnjakov za področje demence, starizma, zdravnik nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek. Starejših od 80 let je že 115 tisoč Slovencev, čez 30 let jih bo vsaj dvakrat več. Dvakrat več bo tudi dementnih, že danes jih je blizu 50 tisoč. Prepuščeni so samim sebi, sistem pomoči starejših ne deluje, posebne geriatrične bolnišnice nimamo, geriatrični oddelki so izjema. Bo konec otroškega preigravanja politikov, ki jo vodi misel na volitve, ne pa jasno začrtana vizija življenja našega naroda?
Boj za demografski sklad – kdo bo upravljal z državnimi milijoni, SDS ali DeSUS?
18. 06. 2020 06.00
Demografski sklad, pred zlomom pokojninskega sistema bi obvaroval Slovenijo, naj bi politika po osmih letih preigravanj vendarle ustanovila. Medtem ko se v zakulisju bije boj za upravljanje z državnimi milijoni med SDS in Desus, pa naj bi konec junija dobili Urad za demografska vprašanja in novega ministra brez listnice, omenja se podpredsednik Desusa Anton Balažek. Bodo kompromisni obrisi demografskega sklada znani po današnjem delovnem kosilu prvakov koalicijskih strank? Časa ni več, denarja za pokojnine bo sicer zmanjkalo, saj se je Slovenija znašla v demografski zimi, v povprečju se rodi le 1,6 otroka na žensko.
Imamo 'epidemijo zlomljenih kolkov', nimamo pa dovolj pomoči na domu in negovalnih bolnišnic
17. 06. 2020 06.00
Starejših od 80 let je 5,5 odstotka ali 115 tisoč Slovencev. Dve tretjini od vseh starostnikov v domovih zajemata starejše od 80 let, to je več kot 12 tisoč starostnikov. 12 tisoč jih prejema tudi oskrbo na domu, a vsi niso stari 80 let. Kdo skrbi za preostalih 90 tisoč? So vsi vitalni, nepotrebni pomoči? Država podatkov nima, ugotavlja Računsko sodišče. Pilotnim projektom dolgotrajne oskrbe, ki žanjejo uspehe, že zmanjkuje denarja. Negovalnih bolnišnic oziroma oddelkov je odločno premalo, nujna sta rehabilitacijska centra po poškodbah, saj smo priča 'epidemiji zlomljenih kolkov'.
Oskrbovana stanovanja - privilegij bogatih?
16. 06. 2020 12.46
V Sloveniji imamo skoraj 1000 oskrbovanih stanovanj, dve tretjini najemniških, tretjino lastniških. Vanje se selijo starejši, ki se želijo znebiti bremena velikih hiš in želijo imeti na voljo storitve, da lahko še vedno živijo kakovostno in razmeroma samostojno. Koliko jih je pripravljenih prodati svoje stanovanje, hišo? So oskrbovana stanovanja privilegij bogatih? Ali najemniška stanejo celo manj od domov?
Država je zadnji dom zgradila pred 15 leti, na posteljo čaka 12.300 starostnikov
16. 06. 2020 06.00
Domovi za starejše pokajo po šivih, na dom čaka 12.300 Slovencev, takoj bi ga potrebovalo od 1200 do 1500 starostnikov. Novega doma država ni zgradila že 15 let, še vedno ni znana usoda napol zgrajenih domov v Vrtojbi in Osilnici. Tako država stavi na koncesionarje, še ta mesec bodo razpisali nove koncesije za 1100 mest, ki pa so zaradi nadstandardnih zgradb četrtino dražji od javnih domov. Ključni problemi, ki jih politika do epidemije ni slišala – kadrovska in prostorska podhranjenost v domovih in prenizke plače.
7 vladam, 6 ministrom za delo in 13 za zdravje dolgotrajne oskrbe ni uspelo urediti
15. 06. 2020 13.00
Bo zakon o dolgotrajni oskrbi po 18 letih preigravanj uspelo sprejeti osmi vladi, tretji Janševi? Politika je spisala šest predlogov zakonov, kot prioriteto to vestno pisala v koalicijske pogodbe, v praksi pa to ni bila nikoli osrednja politična točka. Vselej se je zataknilo pri denarju, ki ga je bilo po drugi strani za analize, strategije vedno dovolj. Bi prelaganje pristojnosti med ministrstvoma za zdravje in delo k cilju pripeljalo samostojno ministrstvo za starejše?
Starejši na stranskem tiru politike že vsaj 18 let, bo po covidu drugače?
15. 06. 2020 06.00
Epidemija covida-19 je dokončno razgalila posledice odločevalcev, ki so sistemsko urejanje hitro starajoče družbe dajali na stranski tir. So kriki starostnikov, zaposlenih, prostovoljcev, strokovnjakov, Računskega sodišča dovolj glasni, da bodo vladajoči po dveh desetletjih le sprejeli zakon o dolgotrajni oskrbi? Vlade so v koalicijske pogodbe vestno zapisovale skrb za starejše, pisale osnutke zakonov, jih celo poslale v javno obravnavo, a ga v 18 letih sedem vlad, šest ministrov za delo in 13 za zdravje ni zmoglo sprejeti, medtem pa 89 tisoč upokojencev živi pod pragom revščine, več kot 12 tisoč starostnikov čaka na dom, ki novega taisti politiki niso uspeli zgraditi že 15 let.
S 15. junijem na 24ur.com v rubriki DEJSTVA o staranju. Stigma ali izziv?
05. 06. 2020 10.22
Urednica Alenka Marovt se bo v novi rubriki z novinarsko ekipo lotevala aktualnih vprašanj o starostnikih in ugotavljala, kako smo pripravljeni na demografsko zimo.