mars. sonda
Odiseja 2001 v končni orbiti
12. 01. 2002 00.00
Iz Laboratorija za reaktivni pogon v Pasadeni v ameriški zvezni državi Kalifornija so sporočili, da je ameriška samodejna vesoljska sonda 2001 Mars Odyssey (Marsova odiseja 2001), ki od 24. oktobra lani kroži okoli Marsa, zaključila aerodinamično zaviranje in je zdaj v končni orbiti okoli rdečega planeta.
Obletnica prvega dotika Marsa
26. 11. 2001 00.00
Sovjetska samodejna vesoljska sonda Mars 2 je pred 30 leti, 27. novembra 1971, kot prvi človekov predmet dosegla Mars.
Odiseja v Marsovi orbiti
24. 10. 2001 00.00
Po dveh zaporednih neuspešnih odpravah v letu 1999 so se ZDA zdaj uspešno "vrnile" k Marsu. Samodejna vesoljska sonda Marsova odiseja 2001 se je davi utirila v orbito okoli Marsa.
Polet sonde Mars Odyssey
19. 09. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Odyssey (Marsova odiseja) se približuje Marsu.
Teden vesoljskih obletnic
30. 05. 2001 00.00
Ta teden se bo zvrstilo pet vesoljskih obletnic. Gre za dogodke, ki so jih pred 30 in 35 leti zabeležila sovjetska in ameriška vesoljska plovila in dva ameriška astronavta. Tako je v ponedeljek minilo 30 let od izstrelitve sovjetske sonde Mars 3, ki je leta 1971 prva mehko pristala na Marsu. Enako sondo, Mars 2, so izstrelili devet dni prej, a ji je mehek pristanek spodletel. Na Mars je dostavila le grb in zastavo SZ. Mars 2 je postal umetni satelit rdečega planeta 27. novembra 1971, Mars 3 pa nekaj kasneje. Obe sondi je prehitela ameriška samodejna sonda Mariner 9, ki se je v orbito okoli Marsa utirila 13 dni pred Marsom 2, čeprav šele danes mineva 30 let od njene izstrelitve na Cape Canaveralu, ki se je takrat imenoval Cape Kennedy.
Izstrelili sondo za Mars
07. 04. 2001 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so ob 17.02 in 22 sekund po srednjeevropskem času izstrelili ameriško nosilno raketo srednje moči delta 2 s približno 300 milijonov dolarjev vredno ameriško samodejno vesoljsko sondo 2001 Mars Odyssey (Marsova odiseja 2001), ki ima maso 724,3 kilograma. Sondo so poimenovali po znamenitem filmu oziroma romanu Odiseja 2001, ki ga je napisal Arthur Clarke.
Mars Global Surveyor opravil nalogo
01. 02. 2001 00.00
Ameriška medplanetarna samodejna sonda Mars Global Surveyor (MGS), ki so jo izstrelili novembra 1996, je uspešno zaključila glavni del svoje misije. Predstavniki ameriške vesoljske agencije NASA so sporočili, da je samodejna sonda od leta 1999 na Zemljo poslala nekaj deset tisoč posnetkov Marsa. Znanstveniki so dobili več novih informacij o rdečem planetu kot vseh prejšnjih raziskovalnih odpravah skupaj. Pomemben je predvsem podatek, da bi na Marsu v preteklosti lahko obstajala morja in jezera, kar pomeni, da bi na planetu lahko obstajalo tudi življenje.
Odpravo sonde Mars Global Surveyor bodo podaljšali
19. 12. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo odpravo Marsove orbitalne sonde Mars Global Surveyor (MGS), ki raziskuje rdeči planet, podaljšala do aprila 2002. Prvotno so načrtovali, da bo sonda fotografirala površje Marsa v času enega Marsovskega leta, ki je dolgo 687 dni, to je do 1. februarja 2001. Za dodatno uporabo MGS so že namenili 16,2 milijona dolarjev.
NASA bo na Mars poslala vozilo
31. 07. 2000 18.28
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo leta 2003 na Mars poslala eno ali celo dve daljinsko vodeni vozili, primerek katerega so razvili na Kornelijski univerzi. Novo vozilo naj bi izstrelili 4. julija 2003, na Marsu pa naj bi pristalo 20. januarja 2004.
Novosti o odkritju vode na Marsu
24. 06. 2000 15.58
Pod pritiskom javnosti, vznemirjene zaradi govoric o odkritju vode na Marsu, se je ameriška vesoljska agencija NASA odločila pripraviti novinarsko konferenco o tem vprašanju predčasno. Prvotno so nameravali vse uradne izjave dati šele 29. junija, torej sočasno z izidom ameriške znanstvene revije Science, v kateri bo objavljen članek o novem odkritju.
Usoda sonde MPL še neznana
05. 12. 1999 09.59
Tehnikom v laboratoriju v Pasadeni tudi v četrtem poskusu ni uspelo vzpostaviti stika s sondo <a href=http://mars.jpl.nasa.gov/msp98/lander/ target=_new>Mars Polar Lander </a>(MPL), ki bi morala v petek prispeti na Mars. Sonda je namreč po besedah vodilnega predstavnika laboratorija Jet Propulsion Laboratory Richarda Cooka znova ostala tiha. V laboratoriju bodo danes znova poskusili vzpostaviti stik s sondo, vendar tokrat ne direktno, temveč prek sonde Mars Global Surveyor, ki je nameščena na orbito okrog rdečega planeta.
Ameriška sonda Mars Polar Lander proti Marsu
25. 10. 1999 08.08
Marsu se približuje ameriška samodejna sonda Mars Polar Lander (MPL), ki naj bi na njem pristala 3. decembra.
NASA o vzroku za nesrečo MCO
24. 09. 1999 18.13
Ameriška vesoljska agencija NASA domneva, da je včerajšnjo izgubo ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Climate Orbiter (MCO) ob Marsu zakrivila navigacijska napaka.
Sonda MCO verjetno strmoglavila na Mars
23. 09. 1999 07.59
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Climate Orbiter (MCO), s katero so včeraj ob poskusu utirjenja v orbito okoli Marsa izgubili zvezo, je verjetno izgubljena; možno je celo, da je strmoglavila na Mars.
NASA se je odpovedala vrtanju kometa
02. 07. 1999 08.18
Ameriška vesoljska agencija NASA se je zaradi finančnih težav odpovedala edinstvenemu načrtu pristanka raziskovalne sonde na jedru kometa. Sonda bi v površino kometa tudi vrtala. Trenutno potrebuje NASA finančna sredstva za pomembnejše in časovno nujnejše naloge v vesolju. Dve od njih sta popravilo žiroskopa na vesoljskem teleskopu Hubble in priprava nove odprave na Mars, za kar so porabili že približno 100 milijonov dolarjev. Odpoved načrtu, ki se imenuje Space Technology-4 (Vesoljska tehnologija-4), bo omogočila prihranek v višini 240 milijonov dolarjev.
Hubble odkril velikanski vihar na Marsu
21. 05. 1999 07.10
Ameriško-evropski vesoljski teleskop Hubble, ki kroži kot umetni satelit okoli Zemlje, je blizu severnega tečaja na Marsu opazil vihar pošastnih razsežnosti. Vihar je skoraj štirikrat večji kot ameriška zvezna država Teksas. Na Marsu so pogosti peščeni viharji tokratnega pa so sestavljali ledeni oblaki. Podoben je bil vrtinčastim viharjem, kakršne je nazadnje pred več kot dvema desetletjema opazovala ameriška vesoljska sonda Viking Orbiter, a je skoraj trikrat večji. Vihar je imel najmanj tri trakove oblakov vrtinčaste oblike zavite v smer, nasprotno smeri gibanja urinih kazalcev okoli luknje ali očesa v sredini. Oko je imelo premer približno 300 kilometrov. Vihar se je pojavil sredi severne poloble Marsa potem, ko je sezonska kapa iz zmrznjenega ogljikovega dioksida povsem izhlapela in tako odkrila spodaj ležeči preostanek kape vodnega ledu. Vihar je odkrila skupina šestih ameriških astronomov z uporabo Hubblove širokokotne kamere 2. Teleskop so usmerili proti rdečemu planetu 27. aprila letos, ko se je Mars približal Zemlji na najmanjšo razdaljo v zadnjih osmih letih.
Japonska sonda okoli Marsa štiri leta kasneje
13. 01. 1999 16.41
Japonska samodejna vesoljska sonda Nozomi (Upanje) bo zaradi pomanjkanja goriva prispela k Marsu štiri leta kasneje kot so načrtovali.
Mars Climate Orbiter na poti proti Marsu
12. 12. 1998 11.07
Ameriška samodejna sonda Mars Climate Orbiter (MCO), ki so jo izstrelili na vesoljskem izstrelišču v letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi sinoči ob 19.45 in 51 sekund po srednjeevropskem času, se je po 47 minutah nad Indijskim oceanom uspešno ločila od tretje stopnje nosilne rakete delta 2 in je na poti proti Marsu.
Nova odkritja o življenju na Marsu
02. 06. 1998 07.32
Ameriška sonda Mars Global Surveyor je nedavno odkrila nove geološke in topografske elemente, ki potrjujejo predpostavko, da je bilo nekoč na Marsu veliko vode, in mogoče tudi življenje. Ameriška sonda se na Marsovi orbiti nahaja od septembra lani, nedavno pa je na površini tega planeta zabeležila velike količine hematita, železovega oksida rdečkaste barve, ki se običajno nahaja tam, kjer je veliko stoječe vode in termalnih aktivnosti. Phil Christensen iz vseučilišča Arizona je na kongresu Ameriške geofizične zveze v Bostonu dejal, da ti dokazi govorijo o veliki hidrotermalni aktivnosti in navzočnosti tople vode na Marsovi površini. Odkritje hematita pa ne dokazuje le tega, da je bila temperatura na Marsu nekdaj bolj ugodna kot danes (podnevi doseže največ 20 stopinj Celzija, ponoči pa se spusti 70 stopinj pod ničlo), temveč da je bila tudi planetova atmosfera gostejša. Sonda je posnela tudi prve trodimenzionalne fotografije reliefov severnega pola planeta, na katerih sta pod površino razvidna led in ogljikov sneg.
Mesto na Marsu le plod človeške domišljije
16. 04. 1998 17.20
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Global Surveyor je posnela podrobne fotografije kraja, ki so ga nekateri zaradi "piramid" in njihove razporeditve imenovali "marsovsko mesto". Izkazalo se je, da gre le za skale, hribe in sence.
Mars Global Surveyor razkril skrivnost obraza na Marsu
08. 04. 1998 08.13
Pred 22 leti je ameriška samodejna sonda vrste viking med kroženjem okoli Marsa na področju imenovanem Cydonia posnela nenavadno oblikovano površinsko tvorbo, ki je močno spominjala na človeški obraz. Novi posnetki t.i. "obraza" na Marsu, ki jih je posnela ameriška sonda Mars Global Surveyor, pa uganko končno pojasnjujejo. Navidezen "obraz" na Marsu je dolga leta buril domišljijo številnih ljudi. Posamezniki so trdili, da gre za umetno ustvarjen predmet, ki ga je lahko izdelala le razumska civilizacija. Nekateri so celo obtoževali ameriško vesoljsko agencijo NASA, da prikriva resnico. Gre verjetno za največkrat objavljeno fotografijo nekega koščka površine rdečega planeta, s katero so se pogosto okoristili manj resni mediji in šušmarji. Nove fotografije, ki so bile posnete minulo nedeljo in jih je zdaj objavila NASA, so bolj kakovostne; razkrivajo povsem običajne naravne površinske tvorbe. Kaže, da je vse ostalo ustvarila igra svetlobe in senc ter človeška domišljija.