mars
Lepotica toži Mars
11. 10. 2001 00.00
Znana manekenka in po mnenju številnih ena najlepših Slovenk Martina Kajfež, je mesečniku <em>Mars</em> napovedala tožbo.
Polet sonde Mars Odyssey
19. 09. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Odyssey (Marsova odiseja) se približuje Marsu.
Teden vesoljskih obletnic
30. 05. 2001 00.00
Ta teden se bo zvrstilo pet vesoljskih obletnic. Gre za dogodke, ki so jih pred 30 in 35 leti zabeležila sovjetska in ameriška vesoljska plovila in dva ameriška astronavta. Tako je v ponedeljek minilo 30 let od izstrelitve sovjetske sonde Mars 3, ki je leta 1971 prva mehko pristala na Marsu. Enako sondo, Mars 2, so izstrelili devet dni prej, a ji je mehek pristanek spodletel. Na Mars je dostavila le grb in zastavo SZ. Mars 2 je postal umetni satelit rdečega planeta 27. novembra 1971, Mars 3 pa nekaj kasneje. Obe sondi je prehitela ameriška samodejna sonda Mariner 9, ki se je v orbito okoli Marsa utirila 13 dni pred Marsom 2, čeprav šele danes mineva 30 let od njene izstrelitve na Cape Canaveralu, ki se je takrat imenoval Cape Kennedy.
Izstrelili sondo za Mars
07. 04. 2001 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so ob 17.02 in 22 sekund po srednjeevropskem času izstrelili ameriško nosilno raketo srednje moči delta 2 s približno 300 milijonov dolarjev vredno ameriško samodejno vesoljsko sondo 2001 Mars Odyssey (Marsova odiseja 2001), ki ima maso 724,3 kilograma. Sondo so poimenovali po znamenitem filmu oziroma romanu Odiseja 2001, ki ga je napisal Arthur Clarke.
Nova ameriška odprava k Marsu
05. 04. 2001 00.00
Na izstrelitveni rampi 17A v vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi potekajo priprave na izstrelitev ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Odyssey 2001 (Marsova odiseja 2001), ki jo nameravajo v soboto poslati na 460 milijonov kilometrov dolgo pot proti rdečemu planetu. Vesoljsko sondo so v torek pritrdili na nosilno raketo delta 2, v sredo pa so drugo stopnjo rakete napolnili s 3944 kilogrami raketnega goriva aerozine 50, ki ga sestavlja 50-odstotkov nesimetričnega dimetilhidrazina in 50 odstotkov hidrazina in z 2085 kilogrami oksidacijskega sredstva dušikov tetroksid.
Mars Global Surveyor opravil nalogo
01. 02. 2001 00.00
Ameriška medplanetarna samodejna sonda Mars Global Surveyor (MGS), ki so jo izstrelili novembra 1996, je uspešno zaključila glavni del svoje misije. Predstavniki ameriške vesoljske agencije NASA so sporočili, da je samodejna sonda od leta 1999 na Zemljo poslala nekaj deset tisoč posnetkov Marsa. Znanstveniki so dobili več novih informacij o rdečem planetu kot vseh prejšnjih raziskovalnih odpravah skupaj. Pomemben je predvsem podatek, da bi na Marsu v preteklosti lahko obstajala morja in jezera, kar pomeni, da bi na planetu lahko obstajalo tudi življenje.
Se bodo ljudje preselili na Mars?
27. 12. 2000 00.00
Najpozneje čez 80.000 let bodo ljudje zapustili Zemljo in oblikovali prve kolonije v vesolju in na Marsu, je prepričan nemški fizik in astronavt Ulrich Walter.
Odpravo sonde Mars Global Surveyor bodo podaljšali
19. 12. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo odpravo Marsove orbitalne sonde Mars Global Surveyor (MGS), ki raziskuje rdeči planet, podaljšala do aprila 2002. Prvotno so načrtovali, da bo sonda fotografirala površje Marsa v času enega Marsovskega leta, ki je dolgo 687 dni, to je do 1. februarja 2001. Za dodatno uporabo MGS so že namenili 16,2 milijona dolarjev.
NASA z dokazi vode na Marsu
07. 12. 2000 00.00
Znanstveniki ameriške vesoljske agencije NASA so sporočili, da so se dokopali do najpomembnejšega odkritja, ki ga je doslej prineslo raziskovanje rdečega planeta z ameriško samodejno sondo Mars Global Surveyor (MGS). Na novinarski konferenci sta znanstvenika Michael Malin in Ken Edgett, ki se ukvarjata z razlago fotografij sonde MGS, sporočila, da sta našla dokaze, da so v nedavni preteklosti na Marsu obstajali vodni tokovi.
Polet na Mars
14. 08. 2000 00.00
Ameriški profesor Longuski je izračunal, da bi bilo leto 2014 najbolj varno leto za pristanek vesoljske ladje s človeško posadko na Marsu. V dneh okoli 14. februarja 2014 bodo bili planeti Zemlja, Mars in Venera tako razporejeni, da bo vesoljski polet takrat najbolj varen. Gravitacijske sile teh treh planetov bodo omogočale več varnostnih izhodov. Če bi se recimo vesoljska ladja pokvarila na poti na Mars, bi lahko pristala na Veneri, kasneje pa varno poletela proti Zemlji. Gravitacija Venere bi pripomogla k varnemu povratku na Zemljo tudi, če bi se pokvaril glavni motor vesoljskega plovila, ko bi bilo to že na Marsu. Ugodno razvrstitev planetov leta 2014 so ugotovili tudi Nasini znanstveniki že leta 1997.
NASA bo na Mars poslala dve vozili
11. 08. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo leta 2003 v okviru načrta Mars 2003 Rover na Mars namesto enega poslala dve izpopolnjeni daljinsko vodeni vozili, primerek katerega so razvili na kornelijski univerzi. Maja in junija 2003 naj bi izstrelili dve samodejni vesoljski sondi, ki bosta januarja 2004 v razmaku 18 dni pristali na Marsu, vsaka od sond pa bo pripeljala enako vozilo.
NASA bo na Mars poslala vozilo
31. 07. 2000 18.28
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo leta 2003 na Mars poslala eno ali celo dve daljinsko vodeni vozili, primerek katerega so razvili na Kornelijski univerzi. Novo vozilo naj bi izstrelili 4. julija 2003, na Marsu pa naj bi pristalo 20. januarja 2004.
Novosti o odkritju vode na Marsu
24. 06. 2000 15.58
Pod pritiskom javnosti, vznemirjene zaradi govoric o odkritju vode na Marsu, se je ameriška vesoljska agencija NASA odločila pripraviti novinarsko konferenco o tem vprašanju predčasno. Prvotno so nameravali vse uradne izjave dati šele 29. junija, torej sočasno z izidom ameriške znanstvene revije Science, v kateri bo objavljen članek o novem odkritju.
Nova tehnologija za polet na Mars
15. 06. 2000 21.21
Johnsonovo vesoljsko središče (JSC) v Houstonu v ameriški zvezni državi Teksas in družba MSE Technology Applications iz mesta Butte v Montani sta podpisala sporazum o skupnem razvoju nove raketne tehnologije, ki naj bi čas potreben za potovanje do Marsa za več kot polovico skrajšala.
Ples planetov na večernem nebu
05. 04. 2000 17.10
V primeru jasnega vremena bo na večernem nebu mogoče drevi in jutri zvečer videti tri planete Osončja, Jupiter, Saturn in Mars, ki se bodo med seboj navidezno precej približali.
NASA skriva podatke o odpravi?
24. 03. 2000 12.57
Ameriška vesoljska agencija NASA je ostro in brezpogojno zanikala novico o tem, da naj bi ji bila že vnaprej znana okvara, ki je morda povzročila neuspeh njene zadnje vesoljske odprave na Marsu.
Julia Roberts znova na vrhu
23. 03. 2000 07.45
Ameriška igralka Julia Roberts znova kraljuje na vrhu ameriške lestvice najuspešnejših filmov. Njen najnovejši filmski izdelek, drama Erin Brockovich, se je prvi konec tedna po premieri povzpel na prvo mesto lestvice z zaslužkom 28,1 milijona dolarjev.
Poslej na Mars bolj premišljeno
15. 03. 2000 09.51
Po lanskih dveh neuspelih poletih ameriških samodejnih vesoljskih sond za raziskovanje Marsa naj bi neodvisna komisija za preiskavo Marsovega programa ameriške vesoljske agencije NASA predlagala korenito spremembo načina ameriških raziskav Marsa, ki naj bi vključevala tudi povečanje stroškov.
NASA prenehala iskati sondo Mars Polar Lander
21. 02. 2000 08.40
Ameriškla vesoljska agencija NASA se je ponovno odločila, da bo vesoljsko sondo Mars Polar Lander (MPL), ki je izginila 3. decembra lani, prenehala iskati. Do odločitve je prišlo potem, ko se je izkazalo, da sta signala, ki so ju z radioteleskopom Stanfordske univerze v Palo Altu v Kaliforniji zaznali 18. decembra lani in 4. januarja letos, zemeljskega izvora.
Za Mars Polar Lander znova upanje
27. 01. 2000 20.53
Ameriški znanstveniki znova upajo, da bodo lahko vzpostavili zvezo z ameriško samodejno vesoljsko sondo Mars Polar Lander (MPL), s katero so 3. decembra lani tik vstopom v ozračje Marsa izgubili vsakršen stik in ki so jo medtem po dolgem iskanju, ki so ga 17. januarja letos opustili, uradno že razglasili za dokončno izgubljeno.
Nepazljivi vlomilec
07. 01. 2000 09.17
Nekega vlomilca v Veliki Britaniji so našli s pomočjo ostankov čokoladice Mars, ki jo je načel in iz nepazljivosti pustil v hiši, v katero je vlomil. Preiskave sline na čokoladici so pokazale, da se DNK na čokoladni rezini ujema z vlomilčevo DNK. Storilec je 32-letni Nigel May, ki je bil že večkrat obsojen zaradi kraj in goljufij. Nazadnje je bil May obsojen na pet let zaporne kazni zaradi kraje elektronske opreme.
Mars Polar Lander se ne oglasi
07. 12. 1999 08.15
Strokovnjaki Laboratorija za reaktivni pogon (JPL) ameriške vesoljske agencija NASA v kalifornijski Pasadeni po treh dneh in šestih neuspešnih poskusih še vedno upajo, da bodo prejeli kakšen signal ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Polar Lander, ki naj bi v petek zvečer po srednjeevropskem času dosegla površje rdečega planeta.
Usoda sonde MPL še neznana
05. 12. 1999 09.59
Tehnikom v laboratoriju v Pasadeni tudi v četrtem poskusu ni uspelo vzpostaviti stika s sondo <a href=http://mars.jpl.nasa.gov/msp98/lander/ target=_new>Mars Polar Lander </a>(MPL), ki bi morala v petek prispeti na Mars. Sonda je namreč po besedah vodilnega predstavnika laboratorija Jet Propulsion Laboratory Richarda Cooka znova ostala tiha. V laboratoriju bodo danes znova poskusili vzpostaviti stik s sondo, vendar tokrat ne direktno, temveč prek sonde Mars Global Surveyor, ki je nameščena na orbito okrog rdečega planeta.
Zvok in slika z Marsa
01. 12. 1999 18.10
Če bo za v petek načrtovani pristanek ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Polar Lander (MPL) na Marsu uspel, bo na svetovnem računalniškem medmrežju kmalu mogoče poslušati in gledati zvoke in videofilme z Marsa.
V Angliji posebna turistična ponudba za vesoljce
17. 11. 1999 07.05
S posebno turistično ponudbo za vesoljce želi angleška vasica Bedlington osvojiti nova tržišča. Obiskovalci iz vesolja bodo imeli precejšnje popuste v frizerskih salonih, butikih in supermarketih. Po nižji ceni se bodo lahko vpisali tudi v jezikovne tečaje, da bi se naučili tamkajšnjega narečja. Turistične točke Bedlingtona bodo za vesoljce na voljo tudi na CD-romih, ki jih bodo leta 2001 skupaj z ekspedicijo Nase poslali na Mars. Nasa je prek interneta pozvala, naj ji pošljejo gradivo za boljšo obveščenost prebivalcev drugih planetov.
Ameriška sonda Mars Polar Lander proti Marsu
25. 10. 1999 08.08
Marsu se približuje ameriška samodejna sonda Mars Polar Lander (MPL), ki naj bi na njem pristala 3. decembra.
NASA zmanjšuje program znanstvenih raziskav
01. 10. 1999 08.18
Ameriška vesoljska agencija <a href= http://www.nasa.gov/ target=_new>NASA</a> bo zaradi manjšega proračuna, ki ga je nedavno odobril ameriški kongres, primorana zmanjšati obseg znanstvenih raziskav vesolja.
NASA o vzroku za nesrečo MCO
24. 09. 1999 18.13
Ameriška vesoljska agencija NASA domneva, da je včerajšnjo izgubo ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Climate Orbiter (MCO) ob Marsu zakrivila navigacijska napaka.
Sonda MCO verjetno strmoglavila na Mars
23. 09. 1999 07.59
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Climate Orbiter (MCO), s katero so včeraj ob poskusu utirjenja v orbito okoli Marsa izgubili zvezo, je verjetno izgubljena; možno je celo, da je strmoglavila na Mars.
Na Mars naj bi leteli brez dušika
06. 08. 1999 16.20
V moskovskem Institutu za medicinsko-biološke probleme se je začel 18-dnevni poskus, s katerim želijo pojasniti, ali bi človek na Marsu lahko preživel brez dušika.