maruša
LDS evidentirala evrokandidate
11. 02. 2004 00.00
LDS je evidentirala 35 kandidatov za volitve v Evropski parlament. Kot glavna kandidata za nosilca liste omenjajo Dimitrija Rupla in Jelka Kacina.
Nevarni pokrovčki na embalažah
24. 10. 2003 00.00
Evropska agencija za živila in prehrano proizvajalcem otroške hrane priporoča, naj čim prej zamenjajo pokrovčke na embalažah. V nekaterih vrstah hrane v kozarcih in steklenicah so namreč našli rakotvorno snov. Stanje pri nas za zdaj ni alarmantno, kljub temu pa strokovnjaki opozarjajo, naj proizvajalci pokrovčke zamenjajo.
Tri sestre v Budvi
09. 07. 2001 00.00
Na 15. festivalu Mesto teater (Grad teatar), ki pod motom Iz takšne smo snovi kot sanje poteka v črnogorskem letovišču Budva, se je Slovensko mladinsko gledališče predstavilo s predpremierno uprizoritvijo Treh sester Čehova v režiji Tomija Janežiča. Igrajo Matej Recer, Maruša Geymayer Oblak, Barbara Krajnc k.g. oz. Iva Babič k. g., Romana Šalehar, Janja Majzelj, Uroš Maček, Primož Ekart k.g., Sebastijan Cavazza, Robert Prebil, Sandi Pavlin, Ravil Sultanov, Jadranka Tomažič oz. Marinka Štern.
Podelili Plečnikovo nagrado
23. 04. 2001 00.00
Plečnikovo nagrado za leto 2001 so prejeli arhitekt Aleš Vodopivec, arhitektka Neni Grabrovec ter krajinska arhitekta Dušan Ogrin in Davorin Gazvoda, vsi za pokopališče Srebrniče pri Novem mestu. Plečnikovi medalji sta prejela arhitekt Andrej Kemer za paviljon Turistično-informativnega centra v Laškem in biro Sadar Vuga arhitekti za stavbo Arcadia v Ljubljani, študentsko Plečnikovo priznanje pa arhitektka Maša Živec za diplomsko nalogo Revitalizacija urbane strukture Vila Nova de Gaia, Porto. O nagradah je odločala skupščina Sklada arhitekta Jožeta Plečnika na predlog strokovne žirije, v kateri so bili arhitekti Nande Korpnik, Aleksander S. Ostan in Maruša Zorec. Nagrade so slavnostno podelili v prostorih Narodne galerije v Ljubljani. Dela Plečnikovih nagrajencev za leto 2001 so od ponedeljka razstavljena v galeriji DESSA na Židovski stezi 4.
Razstava keramike v Pilonovi galeriji
12. 01. 2001 00.00
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini so odprli razstavo keramike pod naslovom Velika forma. Razstavljeni izdelki so nastali na petih delavnicah: v Istri, na Vipavskem, v Šmartnem v Goriških Brdih, na Ptuju in v Škofji Loki. Delavnic, ki jih že dvanajst let organizira Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, se je udeležilo 33 ustvarjalcev iz različnih krajev Slovenije pod mentorstvom pedagoginje Dubravke Urban.
Promocija doktoric in doktorjev znanosti
29. 02. 2000 15.19
Rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger je danes v zbornični dvorani univerze promoviral nove doktorice in doktorje znanosti, so sporočil iz rektorata univerze.
Nagrada Piranesi za stavbo GZS v Ljubljani
28. 11. 1999 18.27
Desetčlanska mednarodna žirija je sinoči v okviru Piranskih dnevov arhitekture med 28 razstavljenimi projekti izbrala dobitnike treh priznanj in nagrade Piranesi. Nagrado Piranesi so prejeli arhitekti Sadar & Vuga za stavbo Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani.
SMG drevi na festivalu MOT v Skopju
04. 10. 1999 14.18
Slovensko mladinsko gledališče (SMG) se bo s predstavo Kdo se boji Tennesseeja Williamsa? režiserja Matjaža Pograjca drevi predstavilo na tradicionalnem mednarodnem festivalu Mlado odprto gledališče (Mladiot otvoren teater) v Skopju.
Odprto Mladinsko: predstava Vlada Repnika I tempi passati
30. 03. 1999 18.52
''Popotnik brez cilja na poti življenja; vem ne, kdaj se bodo te sanje končale,'' je motto nove, šeste celovečerne predstave režiserja in slikarja Vlada G. Repnika, ki jo bodo v četrtek, 1. aprila, premierno uprizorili v okviru programa Odprto Mladinsko Slovenskega mladinskega gledališča. Režiser, ki sta mu stala ob strani dramaturga Katja G. Šugman in Tomaž Toporišič, ''v novi predstavi začenja tam, kjer sta se v svoji odprti, a minimalistično izdelani strukturi, končali njegovi zadnji dve predstavi: Lahno droben ptič na drobni veji (1996) kot prvi in Gertrude Stein (1994) kot drugi zapis njegove specifične dramaturgije prostora''. V predstavi z glasbo Tomaža Groma, s kostumi Marine Štembergar in masko Barbare Pavlin igrajo Maruša Geymayer Oblak, Ivo Godnič, Milena Grm, Marinka Štern in Lane Stranič.
V Weimarju se bo začel uradni program kulturne prestolnice Evrope
19. 02. 1999 09.04
V Nemškem narodnem gledališču v Weimarju bo nemški predsednik Roman Herzog danes popoldne odprl uradni program letošnje kulturne prestolnice Evrope. Weimar je prvo mesto s tem laskavim naslovom, ki leži na območju nekdanjega vzhodnega bloka, obenem pa tudi najmanjše doslej, saj šteje le okrog 60.000 prebivalcev. Del programa evropske kulturne prestolnice bo zato potekal v sosednjih mestih Jena in Erfurt. Weimar letos pričakuje kar pet milijonov obiskovalcev z vsega sveta. <img src=/resslike/Weimar_zofa.jpg alt=''Vabljeni ste na ''naravni'' počitek'' HSPACE=10 VSPACE=5 ALIGN=RIGHT> Na programu Weimarja je več kot 300 gledaliških, plesnih, koncertnih in literarnih prireditev ter mednarodna srečanja mladih. Organizatorji pričakujejo, da bodo občinstvo iz Nemčije in tujine pritegnila takšna umetniška imena, kot so Robert Wilson, Peter Brook, Marina Abramović, Yehudi Menuhin, Zubin Mehta, Maurice Bejart in druga. V uradnem programu bodo sodelovali tudi slovenski projekti, katerih nosilci so Apolonija Šušteršič, plesna skupina En-knap avtorja Iztoka Kovača, galerija ŠKUC in Maruša Krese, dr. Slavoj Žižek pa je sodeloval pri mednarodnem natečaju za najboljši esej. Najpomembnejši projekt Weimarja, nanovo koncipirani Geothejev muzej ob letošnji pesnikovi 250-letnici, še ni dokončan. To naj bi se zgodilo šele okrog 1. maja, ko naj bi 18,2 milijona mark vredno poslopje razkrilo skrivnost weimarskega klasika.
Slovenski projekti v programu Weimar 1999
17. 02. 1999 14.11
V Nemškem narodnem gledališču v Weimarju bo nemški predsednik Roman Herzog ta petek, 19. februarja, ob 15. uri odprl uradni program letošnje kulturne prestolnice Evrope. Weimar je prvo mesto s tem laskavim naslovom, ki leži na območju nekdanjega vzhodnega bloka, obenem pa tudi najmanjše doslej, saj šteje le okrog 60.000 prebivalcev. Del programa evropske kulturne prestolnice bo zato potekal v sosednjih mestih Jena in Erfurt. Weimar letos pričakuje kar pet milijonov obiskovalcev z vsega sveta. V uradni program so bili povabljeni tudi slovenski projekti, katerih nosilci so Apolonija Šušteršič, plesna skupina En-knap avtorja Iztoka Kovača, galerija ŠKUC in Maruša Krese, dr. Slavoj Žižek pa je sodeloval pri mednarodnem natečaju za najboljši esej. Koordinatorka slovenske udeležbe v Weimarju je Nevenka Koprivšek.
Slovenski projekti v programu Weimar 1999
27. 01. 1999 17.00
V nemškem Weimarju, letošnji kulturni prestolnici Evrope, se bo uradni program začel 19. februarja, vanj pa so bili povabljeni tudi nekateri slovenski projekti. Njihovi nosilci so Apolonija Šušteršič, plesna skupina En knap avtorja Iztoka Kovača, galerija ŠKUC, dr. Slavoj Žižek in Maruša Krese. Kot so danes še sporočili s slovenskega ministrstva za kulturo, seznam slovenskih udeležencev še ni zaključen, saj potekajo dogovori še za udeležbo v weimarskih kulturnih projektih plesne skupine Betontanc in nekaterih mladinskih skupin. Koordinatorka slovenske udeležbe v Weimarju je Nevenka Koprivšek.