medicina dela
Jeseni v šolah ključna prezračevanje in prepoznavanje okuženih, o maskah niso razpravljali
10. 08. 2022 08.32
Ključna ukrepa, ki preprečujeta prenos okužbe v šolskem okolju, sta ukrepa prezračevanja in ukrep izločanja okuženih iz šolskega procesa, je pojasnila Nina Pirnat iz NIJZ. Povedala je, da bo ukrep samotestiranja tokrat vezan na domače okolje. Osebe, ki zbolijo, naj ostanejo doma in naj se samotestirajo, zato da osebe z znaki respiratornih obolenj sploh ne vstopijo v šolsko okolje. To so sicer strokovna priporočila, je poudarila. Odlokov, kot ste jih bili vajeni v preteklosti, ni več, je pojasnila. Tistim, ki nimajo znakov okužbe dihal ali niso bili v stiku z obolelimi, se v tem trenutku ne bi bilo treba samotestirati. Tako imenovano obdobno samotestiranje bi se lahko vrnilo ob višji stopnji okužb. "Nošenja mask nismo obravnavali, vendar ni usmeritev, da bi bile maske v šolskem procesu v osnovni šoli prisotne," je povedala Pirnatova.
Pismo bodočemu zdravniku
16. 07. 2022 19.00
Dragi maturant, naj Ti čestitamo k uspešno opravljeni maturi in v času zasluženih počitnic utrgamo trenutek za popotnico tistim, ki ste se odločili, da stopite na našo poklicno pot. Da bi vedel, kaj točno te čaka, smo zbrali nekaj krepkih resnic o nas. Brez olepšav, obzirnosti in politične korektnosti. Tako kot je, ker je nekje treba potegniti črto in na koncu reči lopati lopata.
200 milijonov težak zakon za zdravstvo že skoraj v celoti usklajen
08. 07. 2022 15.18
Vlada je obravnavala predlog zakona o interventnih ukrepih v zdravstvu. Ukrepi iz zakonodajnega predloga so težki okoli 200 milijonov evrov in med drugim prinašajo administrativno razbremenitev, prenos dela kompetenc zdravnikov na kader zdravstvene nege, načrtujejo tudi uvedbo ambulant za bolnike brez izbranega osebnega zdravnika. Minister za zdravje je dejal, da je zakon že skoraj v celoti usklajen. Zatika se pri členu, ki po mnenju Levice še vedno izenačuje javne zavode s koncesionarji.
Znanstveniki pomladili miši, cilj je doseči enako pri ljudeh
05. 06. 2022 16.47
V laboratoriju molekularnega biologa Davida Sinclairja na ameriški harvardski medicinski fakulteti so stare miši spet postale mlade. Znanstveniku in njegovi ekipi je uspelo z beljakovinami, ki lahko odraslo celico spremenijo v matično, pomladiti starajoče celice miši v mlajšo različico samih sebe. Če bi metodo uporabili pri ljudeh, bi lahko spremenili potek staranja, živeli mlajši dlje časa in preložili ali se izognili boleznim, povezanim s starostjo, denimo Alzheimerjevi bolezni. "To je svet, ki prihaja. Verjamem, da smo našli glavno krmilno stikalo, način za previjanje ure nazaj," je napovedal Sinclair.
'Verjetnost za kemijsko nesrečo je ena proti milijardi, pa se vseeno dogajajo'
31. 05. 2022 16.29
V oddaji Preverjeno izpostavljamo nevarnosti in pomen kemijske industrije, ki je eden od ključnih stebrov slovenskega gospodarstva in zaposluje 31.000 ljudi ter je izvozno naravnana.
Kako bi stranke poskrbele za bolj učinkovito preventivo na področju zdravja?
21. 04. 2022 09.38
V Sloveniji je skoraj polovica moških in ena tretjina žensk prekomerno težkih, s tem da 20,7 odstotkov moških in 15,6 žensk spada v skupino debelih. Debelost je kronična bolezen, povzroča motnje v telesnih funkcijah in presnovnih procesih. Spremljajo jo številne zdravstvene težave. Strokovnjaki poudarjajo, da je ključna v boju proti temu perečemu problemu moderne družbe, ki dodatno bremeni zdravstveni sistem, preventiva. Kako bodo poskrbeli za več preventive na področju zdravja in katere so njihove konkretne rešitve, smo vprašali osem političnih strank, ki jim je ob začetku našega volilnega projekta kazalo najbolje.
Kako bi stranke ravnale ob potencialni novi epidemiji?
07. 04. 2022 06.19
Posledice epidemije covida-19, ki je razdelila družbo in razgalila težave, ki se v zdravstvu kopičijo že leta, bomo odpravljali še dolgo. Preden se 24. aprila podamo na volišča, pa se marsikomu postavlja vprašanje, kako se bo z morebitnimi ponovnimi izzivi na tem področju soočala prihodnja vlada. Zato smo stranke vprašali, kako bi upravljale potencialno novo epidemijo ter kako bodo prispevale k vračanju zaupanja v cepiva in uradno medicino.
Poziv vsem zdravim Slovencem brez redke genetske bolezni
21. 03. 2022 17.22
Redke bolezni prizadenejo vsakega 2000. prebivalca Slovenije, bolniki pa imajo poleg bolezenskih še vrsto težav z dolgotrajno potjo do pravilne klinične diagnoze. Pri bolnikih z redkimi boleznimi od prvih simptomov do končne diagnoze pogosto poteče več kot osem let. V tem času bolniki pogosto prejmejo napačne diagnoze in posledično napačno zdravljenje. To pot bi lahko občutno skrajšal projekt Slovenski genom, ki bo olajšal genomsko diagnostiko v Sloveniji, saj bo v bazo združil podatke o genetski variabilnosti prebivalcev Slovenije.
V UKC Ljubljana odprli najsodobnejše laboratorijske prostore v državi
01. 03. 2022 14.55
Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana je odprl nove, najsodobnejše laboratorijske prostore v državi. UKC je tako pridobil 3700 kvadratnih metrov novih dodatnih prostorov, kjer bo delovalo preko 240 laboratorijskih strokovnjakov. Z novo in sodobnejšo laboratorijsko opremo pa bodo obravnave bolnikov učinkovitejše.
'Poznamo do 8.000 redkih bolezni, največji problem je pomanjkanje zdravnikov'
28. 02. 2022 07.00
Okrog sedem odstotkov prebivalstva prizadenejo redke bolezni, od tega je 75 odstotkov bolnikov otrok. Večina njihovih zgodb je težkih in tragičnih, saj so te bolezni v veliki meri neozdravljive in pogosto povzročijo smrt že v zgodnjem v otroštvu. A prav te zgodbe učijo, naj ne zatisnemo oči, ampak pristopimo s podporo in solidarnostjo. Kot bomo videli, je malim borcem in staršem vsak dan življenja dragocen. In kakšna je realnost v Sloveniji? Zdravnikov primanjkuje. Trenutno ni nobenega pregleda nad diagnozami redkih bolezni in register je že štiri leta v pripravi, je bila jasna zdravnica pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Koritnik: Dvomim, da bi se lahko vlada do torka opredelila do zahtev sindikatov
14. 02. 2022 15.46
Minister za javno upravo Boštjan Koritnik dvomi, da bi se lahko vlada do zahtev sindikatov javnega sektorja opredelila do torka, kar je sicer rok, ki so ga postavili sindikati. Spomnil je, da ima vlada seje ob četrtkih. Sindikati zahtevajo, da se plača vsem zaposlenim v javnem sektorju zviša za šest plačnih razredov. Z odzivom odločevalcev so nezadovoljni tudi v Zdravniški zbornici Slovenije. Kot so poudarili, nadaljne odlašanje rešitve poglablja nezaupanje in težave v javnem zdravstvu.
Predlog MZ: O obveznem cepljenju za nekatere zaposlene naj odloča NIJZ
19. 01. 2022 19.33
Ministrstvo za zdravje je objavilo predlog pravilnika o določitvi programa cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2022. Kot gre razbrati iz predloga, bi NIJZ na osnovi ocene tveganja in epidemiološke indikacije lahko opredelil skupine ljudi, ki bi jih v primeru nujnih razmer cepili proti covidu-19.
Kako privabiti zdravnike na primarno raven in jih tam tudi obdržati?
19. 01. 2022 17.40
Vse več primerov izgorelosti, razmišljanje o lažjih in bolje plačanih delovnih mestih, odhodi v tujino ... Zdravniška zbornica Slovenije s skupino Mladi zdravniki opozarja na prekomerno obremenjenost zdravnikov na primarni ravni. Kot so poudarili, so bili zdravniki obremenjeni že pred epidemijo covida-19, zaradi nje pa se je količina dela še povečala.
V ponedeljek potrdili največ novih okužb do zdaj – 8681
18. 01. 2022 09.46
V ponedeljek so bili v Sloveniji opravljeni 13.803 PCR-testi, od tega jih je bilo pozitivnih kar 8681. To je največje število dnevno potrjenih primerov v Sloveniji do zdaj. Delež pozitivnih testov je bil 62,9-odstoten. Zaradi slabše zaščite cepiv in prebolelosti pri koronavirusni različici omikron po besedah infektologinje Bojane Beović še ni gotovo, kdaj bo peti val epidemije covida-19 dosegel svoj vrh. "Omikron je za večino ljudi kot prehlad, zlasti za tiste, ki so koronavirus že preboleli ali pa so bili cepljeni," je med drugim še povedala.
Red za zasluge prejeli zdravniki Merlo, Noč in Blinc
17. 01. 2022 13.26
Na posebni slovesnosti v Predsedniški palači so državna odlikovanja, red za zasluge, prejeli trije zdravniki, strokovnjaki, vsak na svojem področju; Aleš Blinc za vrhunsko strokovno in znanstveno delo na področju srca in žilja ter za velik prispevek k preventivi in razumevanju teh bolezni, Aleksander Merlo za vrhunsko strokovno delo in uvajanje novih uspešnih pristopov na področju porodništva in Marko Noč za vrhunsko strokovno in znanstveno delo na področju intenzivne interne medicine in glasno skrb za delovanje zdravstva.
Ministrstvo: Pri odločitvi o cepljenju mora biti upoštevan glas delavcev
15. 01. 2022 09.30
Kot izhaja iz odgovorov ministrstva za zdravje, predlagana sprememba pravilnika o cepljenju, ki bi nastopila letos, ne predstavlja podlage za uvedbo obveznega cepljenja proti covidu-19 za določene skupine zaposlenih oz. za tiste na izpostavljenih delovnih mestih. Kot poudarjajo, mora biti pri odločitvi o potrebnosti cepljenja za določeno delovno mesto upoštevan tudi glas delavcev.
Sindikati ob sprejetju PKP 10 napovedujejo ustavno presojo
27. 12. 2021 20.44
Ob sprejetju novega protikoronskega zakona oz. PKP 10 so v Konfederaciji sindikatov PERGAM zgroženi nad nadaljevanjem prakse sprejemanja zakonodaje brez sodelovanja javnosti, socialnega dialoga v okviru Ekonomsko socialnega sveta in pogajalske komisije za javni sektor. Med bolj problematičnimi določbami se jim ob tem zdi prav dvig plačnega stropa pri zdravnikih in zobozdravnikih: "Gre za evidentno in popolnoma neutemeljeno neenakost." Ob tem napovedujejo vložitev zahteve za presojo skladnosti predmetnega člena PKP 10 z ustavo. Razočaranje nad dejstvom, da pri njegovem sprejemanju odločevalci niso upoštevali njihove zahteve po izločitvi zdravstva iz enotnega plačnega sistema, so izrazili tudi v sindikatu FIDES.
'Brez ukrepov bo javno zdravstvo izgubljalo bitko z zasebnim'
27. 12. 2021 12.51
V sindikatu FIDES opozarjajo, da je treba takoj narediti vse, da v javnem zdravstvu obdržimo nosilce zdravstvene dejavnosti, če je predstavnikom državljank in državljanov mar za kakovostno javno zdravstvo, razvoj medicine, predvsem pa za bolnike. Za boljše delovne pogoje zdravnikov se zavzemajo tudi v Zdravniški zbornici Slovenije.
Epidemija odvisnosti: heroin je bil njegov vsakdan
12. 12. 2021 15.34
Ni nov pojav, se pa o njem premalo govori. Statistika na področju prepovedanih drog Sloveniji ni naklonjena, saj se je v zadnjih šestih letih razširjenost uporabe zvišala. V porastu so tudi zasvojenosti z igrami na srečo, pornografijo in kriptovalutami. Marca leta 2020 je globoko v naša življenja zarezala epidemija covida-19. Ujela nas je nepripravljene na izredne razmere, marsikoga pa pahnila na rob, pa tudi čezenj. Pri nekaterih so se stiske še poglobile, nekatere so stiske sedaj dohitele. Vsem pa je skupno, da je pravočasna rešitev ključ do uspeha. Toda rešitev niso opojne substance ali igre na srečo. Predvsem pa naj bo v opomin tudi zgodba odvisnika v nadaljevanju.
Nobelova nagrada za medicino: odkritje receptorjev za temperaturo in dotik
04. 10. 2021 12.10
Letošnja Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino gre v roke ameriškemu fiziologu Davidu Juliusu in armensko-ameriškemu molekularnemu biologu Ardemu Patapoutianu za odkritje receptorjev za temperaturo in dotik, je sporočil švedski inštitut Karolinska, ki podeljuje nagrade. Zaradi njunega odkritja lahko denimo znanstveniki zdaj bolje razumejo, kako zaužitje čilija v možganih izzove signale za občutek vročine, čeprav čili ni vroč, ali pa zakaj mentol hladi, je pojasnil profesor Andraž Stožer. Odbor inštituta sicer letos ni imel lahkega dela pri navezovanju stika z obema znanstvenikoma. Uspelo mu je šele s pomočjo njunih sorodnikov.
20 ministrov, množica reform, šest predlogov 'ukinitve' dopolnilnega zavarovanja
30. 09. 2021 06.00
Slovensko javno zdravstvo je poskušalo rešiti že 14 vlad, 20 zdravstvenih ministrov. Zaradi naglega staranja slovenskega prebivalstva so strukturne reforme nujne, a popravki so bili do zdaj le minimalni. "Prepogosto le gasimo požare in zato ni možno izpeljati dolgoročnih sprememb," je kritičen dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab. Tekoči izdatki za zdravstvo so se lani z 8,5 odstotka, kolikor so znašali leta 2019, povečali na 10,1 odstotka BDP, a to predvsem na račun epidemije. Zdravstveni izdatki se sicer povečujejo, vendar pa še vedno ostajajo pod evropskim povprečjem. Približno 95 odstotkov odraslega prebivalstva ima ob obveznem sklenjeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga je neuspešno poskušalo ukiniti že šest vlad.
Izbira specializacije odvisna od delovnih razmer, plače in ugleda
29. 09. 2021 06.00
Ocenjena vrednost šestletnega študija medicine na ljubljanski univerzi je 90.000 evrov, kar je daleč največ med vsemi študijskimi programi v Sloveniji. Visoki so tudi stroški specializacij. Država za specializanta iz družinske medicine, ki se za delo v lastni ambulanti usposablja štiri leta, letno odšteje nekaj več kot 40.400 evrov. Kljub visokim stroškom izobraževanja zdravnikov in velikemu interesu za študij medicine pa se na državni ravni še vedno soočamo s pomanjkanjem zdravnikov. Država se je problema lotila s povečanjem prostih mest na obeh medicinskih fakultetah, a je to le kratkoročno 'celjenje ran'.
Dobički koncesionarjev in 'posojanje' kadra iz javnih zavodov
27. 09. 2021 06.00
Za kardiološki pregled v povprečju čakamo sedem mesecev, v Splošni bolnišnici Murska Sobota več kot dve leti, pri zasebniku s koncesijo Medical center Rogaška pa čakalne vrste ni. Koncesionarji z delovanjem v javnem sistemu dobro služijo – lani so od ZZZS-ja prejeli 388 milijonov evrov iz naslova koncesije, kar je malenkost več kot leto prej. Koncesionarji in zasebniki brez koncesije si kader za delo v svojih ambulantah pogosto izposojajo v javnih zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Rekorderji po številu soglasij so dr. Ana Golež s trinajstimi soglasji, dr. Igor Vučajnk s sedmimi – oba sta iz celjske bolnišnice – ter dr. Boštjan Matos iz UKC Ljubljana in dr. Vlado Savanović iz UKC Maribor – oba imata šest soglasij.
Iščete družinskega zdravnika? V ZD Ljubljana ga ne boste našli
22. 09. 2021 06.00
Po ocenah ZZZS 130.000 zavarovanih oseb v Sloveniji nima izbranega osebnega zdravnika. V ZD Ljubljana so vse ambulante družinske medicine že zasedene, občani pa so primorani zdravnika iskati pri koncesionarjih ali v drugih mestih. Ljubljana sicer ni osamljen primer – s kadrovsko stisko se soočajo po vsej državi. V prihodnosti bomo zaradi hitrega staranja prebivalstva, porasta kroničnih bolezni in novega vala upokojitev potrebovali nove okrepitve, a zadostnega zanimanja za specializacijo iz družinske medicine zaradi slabih delovnih pogojev ni.
Na operacijo kolena je treba čakati povprečno več kot leto, v UKC Ljubljana celo tri
21. 09. 2021 06.00
Za operacijo krčnih žil, sive mrene in nevromišično elektrodiagnostiko čaka pri nas največ ljudi nad dopustno mejo. Najdlje je treba čakati v UKC Ljubljana, predvsem na ortopedski kliniki. Če potrebujete operacijo nožnega palca, prej kot v dveh letih ne boste operirani, v UKC Ljubljani se bo zavleklo na devet let. Medtem pa boste pri zasebniku, denimo Estetiki Fabjan, na vrsti takoj. In prav zaradi dolgih čakalnih vrst za preglede pri specialistih se marsikdo, ki si to lahko privošči, pa čeprav plačuje zavarovanje, odloči za samoplačniški obisk, da bi hitreje prišel do diagnoze.
V torek 508 okužb. 'V bolnišnicah večinoma starejši in necepljeni, hospitaliziran tudi dojenček'
25. 08. 2021 09.45
V torek so pristojni potrdili 508 novih okužb s koronavirusom, delež pozitivnih testov je 18,1-odstoten. V bolnišnicah so večinoma starejši od 65 let, a je na zdravljenju tudi dojenček, je dejala predstojnica infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc. Opozorila je na napovedi visokega števila okuženih in dodala, da imajo bolnišnice "omejene možnosti širjenja". Med drugim je dejala še, da različica delta "bolj prizadene sluh" in da sta na obzorju dve zdravili proti covidu-19. Eno bi lahko bilo na voljo že letos.
'Nujno je, da se cepi čim več zdravstvenih delavcev'
26. 07. 2021 20.21
To je edini način, da bodo lahko pacientom nudili ustrezno zdravstveno oskrbo, sporoča Koordinacija zdravniških organizacij in jih poziva k cepljenju. Za tiste zdravstvene delavce, ki se kljub pozivom ne bodo odločili za cepljenje, v zdravniških organizacijah predlagajo obvezno testiranje s hitrimi testi na največ 48 ur oziroma PCR-testi na največ 72 ur.
88 novih okužb, hitri test bo po besedah Poklukarja lahko stal največ 12 evrov
20. 07. 2021 09.54
Minister Poklukar je povedal, da je Slovenija za testiranja zapravila že več kot 120 milijonov evrov. Od 23. avgusta bodo HAG-testi plačljivi, razen za izjeme, a ne bodo smeli biti dražji od 12 evrov. Glede morebitnega obveznega cepljenja je dejal, da verjame v solidarnost vseh prebivalcev Slovenije, zato bo voljo vsakega od njih spoštoval.
Pretepena dveletna deklica umrla v bolnišnici
04. 04. 2021 18.54
Zdravniki iz pediatrične klinike v Zagrebu so sporočili, da dveletna deklica, ki so jo v sredo v bolnišnico sprejeli s hudimi poškodbami glave, ni preživela. Policijska preiskava pa je pokazala, da ji je hude poškodbe zadala mama, ki jo je prejšnjo sredo pretepla. Zdaj ji zaradi uboja grozi do 15 let zapora.
Kako vlaganje v temeljno znanost rešuje svet na robu filmske katastrofe?
28. 03. 2021 09.18
Pandemija, povzročena z virusom sars-cov-2, ki je zarezala v življenja ljudi na vsem planetu, je v ospredje odločno postavila potrebo po znanosti za reševanje življenj. Morda še nikoli prej ni bilo tako izrazito spoznanje, da je vlaganje v temeljno znanost ključnega pomena. Če tega ne bi bilo, tudi cepiva proti covidu-19 ne bi uspeli razviti v tako kratkem času. "Napredek medicine ni nekaj nenadnega, pač pa je posledica desetletij dela na enakih problemih, na organiziranju poskusov, sestankov, spreminjanju doktrin na evropskem in svetovnem nivoju," opozarja infektolog Ihan.