medicinski

Pred 100 leti je znanost rešila prvega sladkornega bolnika

11. 01. 2022 07.16

Zahvaljujoč znanosti in kanadskima znanstvenikoma Fredericku Bantingu in Charlesu Besti, ki sta uspešno izolirala inzulin iz trebušnih slinavk psov, je pred natanko stotimi leti 14-letni kanadski deček Leonard Thompson prejel prvo injekcijo inzulina, ki mu je omogočila preživetje.

Dežurne posadke letalstva SV tudi letu 2021 reševale številna življenja

03. 01. 2022 15.22

V letu 2021 so dežurne posadke 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske v reševalnih akcijah posredovale 633-krat, od tega so 196-krat posredovale pri reševanju v gorah, 410-krat poskrbele za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, 20-krat za prevoz inkubatorja in sedemkrat sodelovale pri gašenju požarov.

Pomagajmo Urbanu, Bonu in junakom 3. nadstropja

31. 12. 2021 20.17

Tudi letos smo staršem pomagali z zbiranjem sredstev za zdravljenje malih junakov. Številke za zbiranje sredstev so še vedno aktivne, še vedno namreč lahko pomagate, da jim bomo morda polepšali, predvsem pa izboljšali, prihajajoče leto.

Vlada podaljšala izplačevanje dodatka za neposredno delo s covidnimi pacienti

17. 12. 2021 19.21

Vlada je podaljšala obdobje izplačevanja dodatka za neposredno delo s pacienti oz. uporabniki s covidom-19. Veljavnost tega ukrepa, ki bi se sicer iztekla z 31. decembrom, podaljšuje do 30. junija prihodnje leto. Za enako obdobje je vlada podaljšala tudi veljavnost določenih ukrepov iz zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva.

V Kranju zagorel avtobus, v njem umrl moški

10. 12. 2021 11.28

V Kranju je na parkirišču podjetja avtobusnih prevozov Arriva zagorel ugasnjen avtobus. Zaposleni so skušali ogenj pogasiti že pred prihodom gasilcev, a so bili neuspešni. Gasilci, ki so nato posredovali, so v vozilu našli mrtvega moškega. Kriminalisti so ugotovili, da za smrt moškega ni kriva druga oseba. Odredili so obdukcijo.

Med najvplivnejšimi Evropejci tudi Aleksander Čeferin

09. 12. 2021 09.32

Politico je objavil letni seznam 28 najpomembnejših in najvplivnejših ljudi v Evropski skupnosti, ki so vpleteni v evropsko usodo. Kot najbolj vplivno osebo v Evropi so razglasili italijanskega predsednika vlade Maria Draghija. Seznam so razdelili na tri dele: izvajalci, sanjači in moteči. Na seznamu slednjih se je znašel tudi predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin.

Gensko zdravilo za Urbana: Prvi rezultati so vzpodbudni

07. 12. 2021 11.50

Tako tuji kot slovenski raziskovalci že več mesecev delajo na genskem zdravilu, ki bo pomagalo tako Urbanu kot drugim otrokom z genskimi boleznimi. Prvi rezultati so vzpodbudni, slovenski strokovnjaki pa že razmišljajo, da bi v Sloveniji vzpostavili center za gensko in celično terapijo, da bi Slovenci v bodoče hitreje prišli do najsodobnejših metod zdravljenja.

WHO odsvetuje uporabo krvne plazme pri zdravljenju covida-19

07. 12. 2021 08.00

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je v medicinski reviji British Medical Journal objavila priporočilo, ki odsvetuje uporabo krvne plazme prebolevnikov po covidu-19 za zdravljenje covidnih bolnikov z blažjo ali srednje hudo obliko bolezni.

Vogrin: V naslednjih dneh, tednih morda ne bomo mogli poskrbeti niti za urgentne paciente

23. 11. 2021 06.00

Večina Nemcev bo do konca zime bodisi cepljena bodisi bo covid prebolela ali pa bo mrtva. Tako brutalno odkrit je bil nemški zdravstveni minister ob 68-odstotni precepljenosti Nemcev. Kljub temu da je vsak dan več kot pol testiranih okuženih, da so bolnišnice na robu zloma, da smo zaradi tega prikrajšani za drugo zdravstveno oskrbo, se pri nas dogajajo protesti staršev proti samotestiranju otrok, poziv županje Semiča vodstvu tamkajšnje osnovne šole, naj opusti izvajanje ukrepov in zanikanje virusa tudi pri nekaterih zdravnikih. Kam nas takšno kvaziuporništvo proti covidu-19 ob zgolj 54-odstotni precepljenosti vodi?

1389 novih okužb. Pritisk na bolnišnice se še stopnjuje, zaposleni so izmučeni

22. 11. 2021 09.48

V nedeljo so pristojni potrdili 1389 novih primerov okužbe s koronavirusom. Pozitivnih je bilo kar 50,9 odstotka testov. Sicer so opravili 2.730 PCR-testov in 19.956 hitrih testov, ki jih ob pozitivnem rezultatu naknadno preverijo še s PCR-testom. V enotah intenzivne terapije se medtem zdravi 276 ljudi, na respirator je priklopljenih 228 bolnikov. Število bolnikov pomeni tudi hud pritisk na osebje, ki se že odraža v številu bolniških odsotnosti, opozarjajo v UKC Maribor. V obeh kliničnih centrih pri nas imajo trenutno v bolniškem staležu 1020 zaposlenih.

Jereb: Žal se uresničujejo najbolj črne napovedi

18. 11. 2021 09.20

V sredo so v Sloveniji potrdili 3662 novih okužb s koronavirusom. Umrlo je 24 covidnih bolnikov. Kot je poudarila predstojnica infekcijske klinike Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc, so standardi in normativi zdravljenja zdaj pozabljeni, saj zdravstveno osebje ne zmore zagotavljati vsega, kar v normalnih razmerah pripada bolnikom. Kot je povedal vodja ljubljanske intenzive Matjaž Jereb, se žal uresničujejo črne napovedi, da bo do konca novembra verjetno umrlo 400 covidnih bolnikov v tem valu. Temu bi se lahko izognili s cepljenjem, je poudaril. Lejko Zupančeva pa je posvarila, da če se ne bomo precepili, se 'covida ne bomo rešili do maja'.

V Ljubljani prostih še deset intenzivnih postelj, v Mariboru še sedem

16. 11. 2021 10.35

Bolnišnice pokajo po šivih. Sinoči naj bi v celjski bolnišnici že zmanjkalo postelj na intenzivni negi, na pomoč so jim nato priskočili v Ljubljani, a tudi tam so skoraj že na robu zmogljivosti. Trenutno je zasedenih 75 od 85 intenzivnih postelj v UKC Ljubljana in 42 od 49 intenzivnih postelj v UKC Maribor. Koordinator za bolnišnične postelje Robert Carotta medtem poudarja, da največja težava še vedno ostaja pomanjkanje kadra. "Trenutno najbolj primanjkuje delavcev zdravstvene nege tako na covidnih kot tudi na necovidnih oddelkih," pravijo v največji slovenski bolnišnici. Dobrodošla bi bila tudi pomoč iz tujine, dodajajo.

Bolnišnice v pripravo maksimalnih zmogljivosti: UKC Ljubljana odprl nov covidni oddelek

15. 11. 2021 05.50

Prejšnji konec tedna se je število okuženih z novim koronavirusom, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, še povečevalo. Po napovedih koordinatorja covidnih bolniških postelj pri ministrstvu za zdravje Roberta Carotte bodo bolnišnice odprle maksimalne kapacitete. To je skupno okoli 1200 postelj, od tega 280 za intenzivno terapijo. Tako so to storili že v UKC Ljubljana, kjer so nov covidni oddelek odprli v prostorih Bolnišnice dr. Petra Držaja. Za začetek bodo tam zagotovili 37 dodatnih postelj.

Prostih le še devet covidnih intenzivnih postelj, odprli še 10 dodatnih

13. 11. 2021 17.34

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je povedal, da je v državi prostih še devet covidnih intenzivnih postelj. Z direktorji covidnih bolnišnic so se zato na večernem sestanku dogovorili, da bodo bolnišnice kapaciteto covidnih intenzivnih oddelkov povečale za 10 dodatnih postelj. Prihodnji teden bodo bolnišnice covidnim bolnikom namenile maksimalne kapacitete. A glavna ovira niso postelje ali prostor, temveč pomanjkanje kadra, opozarja Vindišar.

Covidni dodatki v javnem sektorju: rekorder v letu in pol prejel več kot 81 tisoč evrov

13. 11. 2021 19.36

Več kot 700 milijonov evrov je država samo letos porabila za najrazličnejše dodatke v javnem sektorju in to kljub temu, da je vlada konec epidemije razglasila že 15. junija. Vseeno iz državne blagajne za to mesečno odteče na desetine milijonov, na kar že ves čas opozarja tudi Fiskalni svet. Koliko je teh dodatkov, kdo jih dobiva in kakšne so rekordne številke?

V četrtek potrdili 3431 okužb, minister Poklukar pomaga v UKC Ljubljana

12. 11. 2021 09.39

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je sporočil, da je bilo v četrtek ob 9118 opravljenih testih PCR potrjenih 3431 novih okužb. Delež pozitivnih testov je bil 37,6-odstoten. Po oceni NIJZ je v državi 40.869 aktivnih primerov okužb. Iz slovenjgraške bolnišnice so sporočili, da širijo covidni oddelek, zanj pa potrebujejo dodaten kader. Medtem minister za zdravje Janez Poklukar v UKC Ljubljana pomaga pri zdravljenju covidnih bolnikov. Prostovoljci Rdečega križa, ki so pomagali tudi v prejšnjih valovih epidemije, pa bodo delo na covidnih oddelkih začeli naslednji teden.

Skupaj naprej: 'Začeti moramo razmišljati o skupnosti, ne le o samem sebi'

11. 11. 2021 18.00

20 mesecev dolga koronska kriza je družbo razdelila, znašli smo se v slepi ulici in čas je, da te delitve presežemo. V ta namen sta dve največji televizijski hiši v Sloveniji, POP TV in RTV, združili moči in ustvarili oddajo Skupaj naprej. Besedo smo dali gostom, ki ne taktizirajo, ki imajo vsebino, ki so znali dati v kontekst družbeno dogajanje ter nam odpreti obzorja, da se lahko skupaj vprašamo, v kakšni Sloveniji si pravzaprav želimo živeti. Poudarjajo, da ljudje izgubljamo stik med seboj. Pozabljamo, kako pomemben je fizičen dotik ter kako pomembna je medsebojna solidarnost. Kritični so, da se veliko preveč poudarja individualizem, namesto da bi v ospredje stopila skupnost. In prav to, pravijo, bi naredilo bistveno razliko pri spopadanju z epidemijo.

Na Novi Zelandiji odslej dovoljena evtanazija

07. 11. 2021 15.47

Na Novi Zelandiji je uzakonjena evtanazija. Ta možnost končanja življenja stopa v veljavo leto po tem, ko so jo prebivalci s 65 odstotki glasov podprli na referendumu. Na referendumu oktobra lani sta dve tretjini volivcev podprli predlog zakona, ki neozdravljivo bolnim omogoča smrt ob medicinski pomoči. S tem je po ocenah podpornikov zmagala pravica do izbire, dostojanstva in nadzora nad lastnim telesom.

Še vedno nimamo podrobnega zemljevida možganov

30. 10. 2021 08.28

60 let po prvem poletu človeka v vesolje znanstveniki sestavljajo zemljevide nevidne temne snovi v vesolju. Mars raziskujejo roboti, gradijo se lunarne vesoljske postaje, znanstveniki odkrivajo nove eksoplanete, fotografirali so črno luknjo, s tehnologijo prestopili meje Sončevega sistema ... Največja skrivnost pa še vedno ostaja organ, ki nam vsa ta odkritja omogoča: možgani. Če bi bili človeški možgani tako preprosti, da bi jih lahko razumeli, bi bili mi, ljudje, tako preprosti, da jih ne bi, je dejal fizik Emerson Pugh.

2510 novih okužb, iz bolnišnic pred prazniki pozivi k samozaščitnemu ravnanju

29. 10. 2021 09.22

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so pristojni v četrtek ob opravljenih 6790 testih PCR potrdili 2510 novih okužb. UKC Ljubljana in UKC Maribor opozarjata, da se število sprejemov v bolnišnice hitro povečuje, prostih postelj pa je vse manj. Ob bližajočih praznikih zdravstvena stroka zato poziva k doslednemu upoštevanju ukrepov.

V Zdravstvenem domu Trebnje bodo prisiljeni zapirati ambulante

27. 10. 2021 10.18

Zaradi trenutne epidemiološke slike in kadrovske podhranjenosti na območju celotne države se v Zdravstvenemu domu Trebnje na področju splošnih ambulant in dežurne službe soočajo z velikim težavami. Sporočili so, da se bo razpoložljivost in dostopnost zdravstvenih storitev zmanjšala in da bodo občasno prisiljeni tudi zapirati ambulante.

Iz Jeriševe jame izvlekli 500-kilogramski razpadajoči avtomobil

25. 10. 2021 14.35

Ljubljanski jamarji so Jeriševo jamo v občini Sežana, ki bolj kot na jamo spominja na smetišče, razbremenili kupa vseh mogočih odpadkov. Dela so se lotili že pred enim mesecem – odpadke so zbrali v velikih vrečah – zdaj pa so jih s pomočjo 40 ton težkega žerjava izvlekli na plano. Pravi podvig je bil izvlek starega avtomobila, saj je bil v slabem stanju, po teži pa ravno na meji zmogljivosti žerjava. V jami sicer ostaja še okrog 10 vozil.

Po sodbi sodišča nekateri ne želijo nositi mask. Stroka: Maske so nujne

13. 10. 2021 19.49

Razsodbo vrhovnega sodišča, da za izdajanje glob za nenošenje mask v zaprtih javnih prostorih ni bilo zakonske podlage, si nekateri očitno razlagajo po svoje, s tem pa ne želijo več nositi mask. Toda zdravstvena stroka poudarja, da je nošenje mask nujno za obvladovanje epidemije. Tudi zadnji vladni odlok je jasen: maske so obvezne v vseh zaprtih javnih krajih, razen v redkih izjemnih primerih.

Zakaj čakamo nevzdržno dolgo na preglede in operacije?

12. 10. 2021 06.00

Leto in pol čakanja na revmatološki pregled, več kot pol leta za prvi pregled pri kardiologu, na drugi strani prej kot v enem letu ne boste na vrsti za operacijo gležnja, kolena, kolka, za operacijo hrbtenice boste čakali v povprečju celo dobri dve leti. Nekateri krivijo ZZZS, ker ne plačuje dovolj programa v bolnišnicah. A ZZZS odgovarja: krivda je na strani zdravstvene politike.

Absurdno dolge čakalne vrste, neurejena zakonodaja in čedalje več zdravil

10. 10. 2021 08.05

V Sloveniji imamo manj strokovnjakov s področja duševnega zdravja, kot je povprečje EU. Nizko število strokovnjakov pa vodi v "absurdno" dolge čakalne vrste. Na dostopnost pomoči, ki je v času pandemije postala še bolj potrebna, vpliva tudi zakonodaja, ki na področju psihoterapije še zdaleč ni urejena. "Priti do psihoterapije, ki je plačana iz javnih sredstev, je podobno zadetku na loteriji," pravijo na SFU Ljubljana in dodajajo, da veliko ljudi prehitro dobi diagnozo duševnih motenj. Klinični psihologi na drugi strani opozarjajo, da lahko prav zaradi neurejene zakonodaje psihoterapijo izvaja "čisto vsak", za morebitne napake pa zakonsko ni odgovoren.

Vesel o težavah zdravstvenega sistema: 'Posledice so za bolnike izrazito negativne'

05. 10. 2021 06.00

Številne težave zdravstvenega sistema, ki jih je epidemija le še bolj razgalila: dolge čakalne dobe, do zdravnika je težko priti že na primarni ravni, kaj šele do specialistov. Zdaj pa še neverjetne ugotovitve računskega sodišča. V Sloveniji ni določene mreže javne zdravstvene službe, ni evidenc o efektivnem delu zdravnikov, ni pravih standardov in normativov zdravniškega dela in analize obremenjenosti zdravnikov. Ob tem ministrstvo za zdravje in zdravniška zbornica ne vesta, koliko zdravnikov specialistov je treba zagotoviti in kateri so tisti, ki jih najbolj potrebujemo.

Ženske težave s spolnostjo – spoznajte vzroke in rešitve

05. 10. 2021 00.15

Spolnost je čudovita, a hkrati tudi skrivnostna. Včasih se lahko užitku popolnoma predamo, drugič se pojavi ovira. Raziskave kažejo, da več kot 30 odstotkov žensk ne doživi vedno vrhunca spolnega odnosa. Še več, veliko žensk ima težave že z doseganjem vzburjenja.

Nobelova nagrada za medicino: odkritje receptorjev za temperaturo in dotik

04. 10. 2021 12.10

Letošnja Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino gre v roke ameriškemu fiziologu Davidu Juliusu in armensko-ameriškemu molekularnemu biologu Ardemu Patapoutianu za odkritje receptorjev za temperaturo in dotik, je sporočil švedski inštitut Karolinska, ki podeljuje nagrade. Zaradi njunega odkritja lahko denimo znanstveniki zdaj bolje razumejo, kako zaužitje čilija v možganih izzove signale za občutek vročine, čeprav čili ni vroč, ali pa zakaj mentol hladi, je pojasnil profesor Andraž Stožer. Odbor inštituta sicer letos ni imel lahkega dela pri navezovanju stika z obema znanstvenikoma. Uspelo mu je šele s pomočjo njunih sorodnikov.

Rea izkoristil odstop Razgatliogluja za zelo razburljiv zaključek sezone

03. 10. 2021 10.05

Na glavni nedeljski dirki v razredu Superbike za VN Portugalske v Portimaou je zmago slavil Britanec Jonathan Rea (Kawasaki), ki je izkoristil nesrečen odstop vodilnega v skupnem seštevku svetovnega prvenstva Topraka Razgatliogluja (Yamaha). Slednji je tako izgubil večji del prednosti, kar dve preizkušnji pred koncem sezono 2021 postavlja v povsem drugačno luč. Na drugo mesto se je zavihtel Scott Redding (Ducati), tretji pa je bil Francoz Loris Baz (Ducati).

20 ministrov, množica reform, šest predlogov 'ukinitve' dopolnilnega zavarovanja

30. 09. 2021 06.00

Slovensko javno zdravstvo je poskušalo rešiti že 14 vlad, 20 zdravstvenih ministrov. Zaradi naglega staranja slovenskega prebivalstva so strukturne reforme nujne, a popravki so bili do zdaj le minimalni. "Prepogosto le gasimo požare in zato ni možno izpeljati dolgoročnih sprememb," je kritičen dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab. Tekoči izdatki za zdravstvo so se lani z 8,5 odstotka, kolikor so znašali leta 2019, povečali na 10,1 odstotka BDP, a to predvsem na račun epidemije. Zdravstveni izdatki se sicer povečujejo, vendar pa še vedno ostajajo pod evropskim povprečjem. Približno 95 odstotkov odraslega prebivalstva ima ob obveznem sklenjeno tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga je neuspešno poskušalo ukiniti že šest vlad.