mednarodna delegacija
Začetek pogajanj o krizi na jugu Srbije
19. 03. 2001 00.00
Predstavniki zveze NATO, jugoslovanskih oziroma srbskih oblasti ter Albancev z juga Srbije se bodo danes sestali v vasi Merdari na administrativni meji med Srbijo in Kosovom, je poročala agencija Beta, ki se sklicuje na neimenovanega britanskega častnika sil KFOR. Skorajšnji začetek pogajanj o rešitvi krize na jugu Srbije po sklenitvi premirja sta napovedala tudi podpredsednik srbske vlade in vodja državnega koordinacijskega telesa Nebojša Čovič ter župan Preševa Riza Halimi.
Rupel o osamosvojitvi Slovenije
14. 03. 2001 00.00
Zunanji minister je ob 10-obletnici samostojnosti Slovenije je v javnem predavanju na Pravni fakulteti prisotnim slikovito predstavil zaplete v procesu osamosvajanja. Leta 1991 se je večina držav na slovenska prizadevanja odzvala z nenaklonjenostjo. Posebej trd sogovornik, kot se spomni Rupel, so bile takrat Združene države Amerike.
Talibani uresničili grožnje
12. 03. 2001 00.00
Afganistanski Talibani so tudi v resnici uničili dva velikanska kipa Bude, izklesana v skalo. Predstavniki ZN so te informacije potrdili. Kipi naj bi bili za islam žaljivi. Doslej ni bilo na voljo fotografiranih dokazov, za CNN pa je lokalni fotograf posnel pričujoči posnetek. Muzeji in vlade po vsem svetu so upali, da bodo lahko rešili 53-metrske kipe Bude iz Bamiyana, ki so jih izklesali v tretjem stoletju po našem štetju. Uničenje so ob velikem trudu dokončali šele včeraj, je dejal talibanski minister za informiranje. Po njegovih besedah tako delo ni enostavno, saj dinamit in obstreljevanje z granatami nimata velikega učinka. Delegacija iz 55-članske Organizacije islamske konference je v afganistanskem mestu Kandahar v nedeljo neuspešno prepričevala Talibane, naj prenehajo z uničevanjem spomenikov. Annan se je včeraj v okviru svoje turneje po južni Aziji v Pakistanu srečal z afganistanskim zunanjim ministrom Vakilom Ahmedom Mutavakilom, ki je zavrnil Annanovo zahtevo, naj talibanski režim v Afganistanu ustavi uničenje dveh največjih kipov stoječih Bud na svetu v Bamijanu. Mutavakil je poudaril, da je uničenje predislamskih kipov in spomenikov notranja verska zadeva Afganistana in da od omenjenih kipov tako ali tako ni več ostalo veliko. Kljub uničevanju predislamskih kipov in spomenikov, ki ga v Afganistanu izvaja talibanski režim, je generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan zahteval, da mednarodna skupnost ljudem v Afganistanu ponudi človekoljubno pomoč. V Afganistanu trenutno vlada najhujša suša v zadnjih tridesetih letih. Po mnenju predstavnikov ZN je na robu lakote skoraj 4 milijone ljudi. Annan je sicer dejal, da doslej še nobena država ni zavrnila pripravljenosti pomagati afganistanskemu prebivalstvu, vendar bo zaradi uničenja kipov še težje prepričati mednarodno skupnost za donacije. Annan je obiskal begunska taborišča blizu Peshawarja, v severnem Pakistanu, kjer je okoli 60.000 afganistanskih beguncev. V zadnjih šestih mesecih je v Pakistan prišlo okoli 170.000 novih beguncev. Skupaj jih je že okoli 2 milijona. Pakistan je medtem že zaprl meje med državama.
Slovenija na zasedanju Sveta Evrope
09. 11. 2000 00.00
Slovenske delegacija pod vodstvom državnega sekretarja na ministrstvu za zunanje zadeve Zorka Pelikana se je danes udeležila zasedanja odbora ministrov Sveta Evrope v Strasbourgu, na katerem so razpravljali tudi o položaju v jugovzhodni Evropi. Pelikan je v svojem nastopu predstavil slovensko oceno in pogled na položaj na tem območju ter sodelovanje Slovenije v konkretnih projektih in pobudah v JV Evropi. Izrazil je še upanje, da se bo nadaljeval proces demokratizacije v JV Evropi.
Aretiranih dvesto pripadnikov sekte falungong
26. 10. 2000 00.00
Na Trgu nebeškega miru v Pekingu je kitajska policija danes aretirala približno dvesto pripadnikov sekte falungong, ki jo je vlada pred letom in pol prepovedala. Po besedah očividcev je v množični aretaciji sodelovalo približno tisoč policistov in agentov v civilu, ki so s trga na silo neznano kam odpeljali protestnike. Tokratna demonstracija pripadnikov sekte, ki izvira iz budizma, je že druga v tem mesecu. Na dan obletnice ustanovitve Ljudske republike Kitajske, 1. oktobra, se je na istem trgu kljub strogim varnostnim ukrepom zbralo 600 pripadnikov falungonga, ki so na miren način protestirali proti prepovedi sekte. Današnja, čeprav nekoliko manj obsežna manifestacija, je bila bolj odločna, saj so pripadniki mimoidočim delili letake, na katerih kitajsko vodstvo in predsednika Jiang Zemina obtožujejo diktature in kršitve ustave. V prizadevanju za legalizacijo delovanja sekte, ki ima po neuradnih virih več članov kot kitajska komunistična partija (60 milijonov), je aprila lani približno 20.000 njenih pripadnikov obkolilo mestno četrt v Pekingu, kjer živijo najvišji partijski in državni voditelji. Pogajanja med vlado in predstavniki sekte, katere voditelj Li Honzhi živi v ZDA, so se lani končala miroljubno in z nekaterim obljubami, dva meseca kasneje pa so kitajske oblasti prepovedale dejavnost falungonga s pojasnilom, da so telesne vaje in meditacije falungonga šamanstvo, zaradi katerega je izgubilo smrt 1500 naivnih pripadnikov. Po poročilih neuradnih virov in agencij, ki spremljajo kršitve človekovih pravic na Kitajskem, so po prepovedi mnoge pripadnike sekte obsodili na prisilno delo, nekaj deset pa naj bi jih umrlo v zaporih. Pred dvema mesecema so kitajske oblasti sekti napovedale boj do njenega uničenja, mednarodna skupnost pa je Peking že nekajkrat pozvala k večji verski strpnosti. Po besedah francoskega predsednika Jacquesa Chiraca je tudi delegacija EU med nedavnim srečanjem na vrhu v Pekingu kitajskim oblastem izročila seznam zahtev, ki bi jih bilo potrebno urediti, med njimi pa je omenjeno tudi preganjanje članov falungonga.
O delovanju skupine za človekove pravice
26. 10. 2000 00.00
Na zasedanju delovne skupine za človekove pravice in manjšine, ki je popoldne potekalo v okviru dvodnevnega zasedanja delovnega omizja pakta stabilnosti za področje človekovih pravic in demokratizacije v Bukarešti, je Slovenija poročala o delovanju skupine in izvajanju projektov, ki jih je predložila in podprla ta delovna skupina, predstavili pa so tudi delo skupine v prihodnje.
Delegacija MO na Euronavalu 2000
23. 10. 2000 00.00
V razstaviščnem parku Le Bourget v bližini Pariza bo do 27. oktobra potekala največja mednarodna razstava opreme za pomorske obrambne sile Euronaval 2000, katero si bo ogledal tudi državni sekretar ministrstva za obrambo Dušan Mikuš z delegacijo. Ob razstavi je v pristanišču v Toulonu potekala predstavitev francoske vojaške mornarice, ki si jo je poleg številnih predstavnikov obrambnih ministrstev drugih držav ogledala tudi naša delegacija. Ob tej priložnosti se je Mikuš srečal s poljskim obrambnim ministrom Bronislawom Komorovskim ter z najvišjimi predstavniki francoskega obrambnega ministrstva in francoske vojske.
Korupcija v Sloveniji
13. 09. 2000 00.00
Te dni je v Sloveniji delegacija Sveta Evrope - GRECO za boj proti korupciji, ki bo ocenjevala stanje na področju zakonodaje in boja proti korupciji v naši državi. Mednarodna organizacija Transparency International pa je danes objavila nove podatke iz raziskave o korupciji v 90 državah sveta, med njimi tudi v Sloveniji. Korupcija ni samo podkupovanje z denarjem, korupcija ima veliko pojavnih oblik, zadeva pa predvsem dojemljivost politikov in uradnikov, da na nezakonit in moralno nesprejemljiv način vplivajo na politične in gospodarske odločitve. Boštjan Horvat, predstavnik Transparency Int. Slovenija, je kot primer različnega pojmovanja korupcije omenil primer, ko nekdo recimo ima diplomatski potni list in je istočasno v nadzornem svetu neke banke - ta stvar enostavno ni kaznivo dejanje, pri nas je to povsem legalno. Ampak nad takimi stvarmi se na zahodu zelo zgražajo. To je za njih nepojmljivo, je dejal.
Bo Izrael priznal palestinsko državo?
13. 07. 2000 19.19
Ameriški posredniki iz Camp Davida so sporočili, da so se Izraelci in Palestinci danes v Camp Davidu začeli pogajati o glavnih spornih vprašanjih. Ameriški predsednik Bill Clinton zaenkrat ne bo predstavil lastnih idej za rešitev glavnih vprašanj - vprašanja statusa Jeruzalema, ki ga obe strani želita za prestolnico, meja palestinske države in treh milijonov palestinskih beguncev.
Donatorska konferenca za JV Evropo
29. 03. 2000 13.50
V organizaciji Evropske komisije in Svetovne banke se je danes v Bruslju začela dvodnevna donatorska konferenca za financiranje regionalnih projektov v Jugovzhodni Evropi.
Delegacija parlamenta BiH zaključila obisk
18. 02. 2000 17.52
Delegacija komisije za mednarodne in zunanje zadeve predstavniškega doma parlamenta BiH je končala tridnevni obisk v Sloveniji. S slovenskimi predstavniki se je pogovarjala o gospodarskem sodelovanju med državama, o dogodkih v regiji, pozornost pa so namenili tudi mednarodni aktivnosti obeh držav, pri čemer je Slovenija podprla integracijo BiH v evroatlantske povezave in druga mednarodna združenja.
Slovenija je vzor za reforme
10. 02. 2000 17.51
Slovenska delegacija ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, ki jo vodi Bojan Škoda, se danes in jutri udeležuje mednarodne konference drugega delovnega omizja Pakta stabilnosti za JV Evropo, na kateri predstavniki približno 40 držav udeleženk pakta stabilnosti in več kot 20 mednarodnih institucij obravnavajo sezname projektov, ki jih bo mednarodna skupnost financirala v prihodnjih letih. Po besedah Škode gre za najpomembnejši dogodek pred donatorsko konferenco, ki bo 29. in 30. marca v Bruslju.
SDM izključili iz IUSY
02. 02. 2000 20.40
Na 23. kongresu Mednarodne zveze socialistične mladine (IUSY), ki je potekal od 26. do 31. januarja 2000 v Hamburgu, je bila iz omenjene organizacije izključena Socialdemokratska mladina, podmladek Janševe SDS. Razlogi za izključitev so ''ksenofobična, nacionalistična in nenapredna politika, ki je v nasprotju z načeli sodobne socialdemokracije'', so danes sporočili iz Mladega foruma ZLSD, ki tako ostaja edina slovenska organizacija članica IUSY.
Minister Gantar jutri v Makedoniji
11. 11. 1999 12.59
Na Ohridu se bo jutri začela mednarodna konferenca o odpadnih vodah in komunalnih odpadkih. Dvodnevne konference se bo udeležila tudi slovenska delegacija, ki jo bo vodil minister za okolje in prostor Pavel Gantar.
Petrič na zasedanju odbora ministrov SE
03. 11. 1999 13.39
Slovenska delegacija pod vodstvom državnega sekretarja na MZZ Ernesta Petriča se bo danes in jutri v Strasbourgu udeležila 105. zasedanja odbora ministrov Sveta Evrope (SE), na katerem bodo obravnavali mednarodna prizadevanja za stabilizacijo razmer v JV Evropi in vlogo SE pri tem.
Konferenca Rdečega križa in Rdečega polmeseca
01. 11. 1999 17.18
V Ženevi se je danes začela 27. mednarodna konferenca Rdečega križa in Rdečega polmeseca, ki se je udeležujejo predstavniki 188 držav. Na konferenci sodeluje tudi slovenska vladna delegacija pod vodstvom Marjana Zoreta in delegacija slovenskega Rdečega križa pod vodstvom Mirka Jeleniča.
Albanski predsednik v Sloveniji
29. 09. 1999 08.06
Albanski predsednik Rexhep Meidani bo na povabilo slovenskega predsednika Milana Kučana danes začel dvodnevni, prvi uradni obisk v naši državi. Gost se bo prvi dan srečal tudi z zunanjim ministrom Borisom Frlecem in predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom. Gosta bosta spremljali vladna in osemčlanska gospodarska delegacija, s katero se bo albanski predsednik na Gospodarski zbornici Slovenije danes popoldne udeležil tudi slovensko-albanske poslovne konference.
Drašković meni, da se bliža trenutek kompromisa
13. 04. 1999 22.04
Podpredsednik vlade ZR Jugoslavije Vuk Drašković je danes povedal, da je prišel čas za sklenitev kompromisa, saj naj bi Zahod popustil glede dveh pogojev, ki sta za Beograd nesprejemljiva, je poročala agencija Beta.
Mirovni sporazum o Kosovu podpisali samo kosovski Albanci
19. 03. 1999 08.00
Po večtedenskih prizadevanjih mednarodne skupnosti je delegacija kosovskih Albancev na mirovnih pogajanjih v Parizu v četrtek podpisala mirovni sporazum o Kosovu. Srbi, ki še vedno zavračajo podpis, pa so znova poudarili, da enostranski podpis s strani kosovskih Albancev ne pomeni ničesar. Srbska delegacija naj bi po podpisu predložila kontaktni skupini svoj osnutek političnega sporazuma, ki upošteva srbske pripombe, saj naj bi kosovski Albanci podpisali ''dokument, ki ne pomeni dogovora.'' Predstavnik francosko-britanskega sopredsedstva mirovne konference o Kosovu je že zanikal, da bi srbska delegacija kontaktni skupini predložila omenjeni osnutek. V mednarodnem kongresnem centru Kleber, kjer so po večtedenski prekinitvi drugi krog mirovnih pogajanj začeli v ponedeljek, so sporazum podpisali štirje vodilni člani delegacije kosovskih Albancev, njen vodja Hashim Thaqi ter Ibrahim Rugova, Veton Surroi in Rexhep Qosja. Kot priči sta sporazum podpisala samo dva mednarodna posrednika - ameriški Christopher Hill in evropski Wolfgang Petritsch, ruski posrednik Boris Majorski pa ne.
Srbske oblasti onemogočile odhod albanske delegacije v Francijo
05. 02. 1999 17.32
Albanska delegacija danes popoldne ni odpotovala v Francijo, kjer se bo jutri začela mednarodna konferenca o Kosovu. Srbske oblasti so namreč štirim članom delegacije, predstavnikom Osvobodilne vojske Kosova (OVK), prepovedale potovanje zaradi neustreznih dokumentov.
Nov krog korejskih mirovnih pogajanj
19. 01. 1999 11.58
Delegacije Severne in Južne Koreje ter Kitajske in ZDA so v Ženevi danes začele nov krog mirovnih pogajanj, ki jim tokrat prvič po začetku decembra 1997 predseduje severnokorejska delegacija pod vodstvom namestnika zunanjega ministra Kim Gje Gvana.
Na mednarodni konferenci PIC v Madridu tudi slovenska delegacija
11. 12. 1998 16.38
V Madridu bo 15. in 16. decembra potekala mednarodna konferenca Sveta za uresničitev miru v BiH (Peace Implementation Council - PIC), ki se je bo kot članica tega mednarodnega organa, ustanovljenega po podpisu Daytonskega sporazuma leta 1995 v Londonu, udeležila tudi slovenska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Borisa Frleca, so sporočili iz ministrstva.
Geremek napoveduje varnostne probleme za misijo OVSE na Kosovu
09. 11. 1998 13.48
Bronislaw Geremek, predsedujoči Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in poljski minister za zunanje zadeve, pričakuje, da se bo delegacija OVSE na Kosovu z začetkom pomladi soočila z varnostnimi problemi.
Bill Clinton prispel v Moskvo
01. 09. 1998 15.44
Ameriški predsednik Bill Clinton je zgodaj davi po srednjeevropskem času prispel na obisk v Moskvo, kjer se bo srečal z ruskim kolegom Borisom Jelcinom. Na dnevnem redu srečanja so uradno dvostranska vprašanja in mednarodna politika, vendar bo vrh verjetno potekal v luči gospodarske in politične krize v Rusiji, še posebej ker je duma včeraj zavrnila kandidaturo Viktorja Černomirdina za novega premiera. Clinton, ki ga na obisku spremljata petdesetčlanska delegacija in soproga Hillary, se bo z Jelcinom predvidoma srečal ob malo pred deveto uro zjutraj po srednjeevropskem času. Predsednika bosta podpisala vrsto političnih izjav o varnosti, razorožitvi in gospodarskih odnosih, pa tudi skupno izjavo o varnostnih izzivih pred začetkom 21. stoletja. Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je v Moskvo prispela že sinoči in na srečanju z ruskim zunanjim ministrom Jevgenijem Primakovom pripravila še zadnje podrobnosti predsedniškega vrha.
Konec konference v Bonnu
11. 12. 1997 09.00
Mednarodna konferenca o izvajanju Daytonskega sporazuma se je na Petersbergu nad Bonnom končala s sprejetjem sklepnega dokumenta, s katerim se bo okrepila pristojnost visokega civilnega predstavnika za BiH Carlosa Westendorpa. Srečanje se je končalo v znamenju predčasnega odhoda vseh srbskih predstavnikov s konference, ki so na ta način protestirali, ker se v sklepnem dokumentu tematizira vprašanje srbske pokrajine Kosovo. Na konferenci so se v minulih dveh dneh zbrale delegacije 51 držav in 21 mednarodnih organizacij. Sodelovala je tudi slovenska delegacija, vodil jo je zunanji minister Boris Frlec.
Zunanji minister Boris Frlec na konferenci v Bonnu
08. 12. 1997 12.45
V torek in sredo, 9. in 10. decembra 1997, bo na Petersbergu v Bonnu potekala mednarodna konferenca o implementaciji miru v Bosni in Hercegovini. Gre za četrto zasedanje Sveta za implementacijo miru (PIC - Peace Implementation Council), mednarodnega organa, ki je bil ustanovljen v Londonu decembra 1995, neposredno po podpisu Daytonskega sporazuma.