mednarodna pomoč
Nova Zelandija zavrača begunce
29. 08. 2001 00.00
Novozelandska premierka Helen Clark je zanikala, da je ponudila pomoč za rešitev drame z begunci.
BiH dobila stalni volilni zakon
23. 08. 2001 00.00
BiH je dobila stalni volilni zakon, ki omogoča normalen potek volitev ter med drugim določa, da morajo vsi volivci, ki na dan volitev nezakonito koristijo tujo lastnino, voliti tam, kjer so živeli pred vojno.
Haag čaka na Karadžića in Mladića
05. 07. 2001 00.00
Premier Republike srbske Mladen Ivanić se je danes srečal s Carlo Del Ponte in Claudom Jordo, glavno tožilko in predsednikom haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu
Denarna pomoč za ZRJ
29. 06. 2001 00.00
Več kot 40 držav se je danes v Bruslju zbralo na prvi donatorski konferenci za ZR Jugoslavijo. Po sinočnji izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića mednarodnemu sodišču v Haagu, je pot za gladko izvedbo konference odprta. Po pričakovanjih bo mednarodna skupnost danes ZRJ obljubila več kot milijardo dolarjev pomoči –
Donatorska konferenca za ZRJ
29. 06. 2001 00.00
Na prvi donatorski konferenci za ZR Jugoslavijo v Bruslju je več kot 40 sodelujočih držav in mednarodnih finančnih institucij obljubilo, da bo za nujno gospodarsko pomoč državi še v tem letu namenilo 1,28 milijarde dolarjev pomoči.
Odlok o sodelovanju s Haagom
23. 06. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada naj bi sprejela odlok o sodelovanju s Haaškim sodiščem za vojne zločine, ki med drugim predvideva tudi izročitev jugoslovanskih državljanov Haagu.
Pogovori makedonskih strank
17. 06. 2001 00.00
V Skopju so se nadaljevali pogovori med predstavniki glavnih političnih strank in predsednikom Borisom Trajkovskim o mirni rešitvi krize v državi. Pogovore, ki so trajali nekaj ur, so prekinili zaradi utrujenosti pogajalcev.
Hirschev sklad nakazal sredstva
13. 06. 2001 00.00
Rdečemu križu Slovenije je nemški Hirschev sklad s polletno zamudo nakazal preostala sredstva za izplačilo odškodnin še zadnjim 1021 slovenskim upravičencem - taboriščnikom v koncentracijskih taboriščih, političnim zapornikom, ukradenim otrokom in Judom, ki so bili še živi 1. januarja 1997. RK je odškodnine v višini 1000 nemških mark v obliki enkratne humanitarne pomoči začel izplačevati prejšnji teden, je povedal generalni sekretar RKS Mirko Jelenič, prvih 2000 upravičencev pa je odškodnino sicer prejelo že lani.
ZN o ukinitvi sankcij proti Iraku
05. 06. 2001 00.00
Varnostni svet Združenih narodov naj bi do konca meseca prevetril sankcije proti Iraku. Če bo mogoče, upajo celo na popolno ukinitev sankcij. Sankcije je mednarodna skupnost uvedla leta avgusta 1990. Do konca meseca naj bi se tako petnajstčlanski svet sestal trikrat tedensko. Novica je prišla po tem, ko se je svet odločil za podaljšanje programa "nafta za hrano", po katerem lahko Irak prodaja nafto v zameno za hrano, medicinsko pomoč in druge civilne potrebščine. Tokratno enomesečno podaljšanje je sprememba glede na dosedanja šestmesečna podlajšanja. Tako je Varnostni svet dobil nekaj časa da pregleda predlog takoimenovanih "pametnih sankcij", ki jih predlagata Velika Britanija in ZDA. Ti državi predlagata, da naj bi povečali nadzor nad potencialno vojaško opremo, popolnoma pa prenehali nadzorovati civilno opremo. Irak je ob odločitvi le enomesečnega podaljšanja programa "nafta za hrano" včeraj ukinil izvoz nafte. Države članice OPEC so ta del izpada nafte na svetovnem trgu že prevzele na svoja ramena. Države OPEC so se danes sestale na Dunaju, kjer bo prisoten tudi iraški naftni minister Taha Humud Musa.
Civilisti v ognjenem obroču
29. 05. 2001 00.00
Tudi zjutraj so se nadaljevali napadi na položaje albanskih skrajnežev v vaseh zahodno od Kumanova, kamor je ponoči padlo sedem granat. Albanski izstrelki naj bi ponoči zadeli dve tovarni v mestu, granate pa so eksplodirale še v bližini železniške postaje in vojašnice, v kateri so operativni štab makedonske vojske ter francoski in belgijski pripadniki mednarodnih mirovnih enot na Kosovu (KFOR). Zvezne enote skušajo skrajneže pregnati iz vasi Slupčane, Orizari, Opae, Lipkovo in Otlja. Po zadnjih podatkih naj bi vojska že prevzela nadzor v vasi Matejce, kjer so vidni znaki topniškega obstreljevanja - npr. podrt minaret džamije.
Delegacija RKS v Dubrovniku
15. 05. 2001 00.00
V Dubrovniku se je začela mednarodna konferenca o pripravljenosti in preventivi pred nesrečami za območje jugovzhodne Evrope, ki jo organizira regionalna delegacija Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, udeležuje pa se je tudi delegacija Rdečega križa Slovenije (RKS). Glavna tema konference je priprava in razvoj planov nacionalnih društev za pripravljenost pred nesrečami, prav tako pa se bodo udeleženci dogovorili o prihodnjem sodelovanju nacionalnih društev na področju pripravljenosti pred nesrečami. Konferenca se bo zaključila v petek, 18. maja.
Grki za skupno kandidaturo
03. 04. 2001 00.00
Grška nogometna zveza se zavzema za skupno kandidaturo s Turčijo za organizacijo nogometnega EP 2008. Za zdaj je zamisel še v povojih, grška nogometna zveza pa je za mnenje o skupni kandidaturi že zaprosila kulturno in športno ministrstvo. V Grčiji sta zaradi domnevnih nepravilnosti v novem športnem zakonu nogometna zveza in vlada sicer že več mesecev sprti, nedavna pogajanja med njima pa je sprožila šele Mednarodna nogometna zveza (FIFA) z grožnjo o izključitvi grških moštev iz mednarodnih tekmovanj.
Ofenziva proti albanskim skrajnežem
20. 03. 2001 00.00
Po poročanju več tiskovnih agencij naj bi makedonske sile danes začele odločilno ofenzivo za uničenje albanskih skrajnežev na območju Tetova. Makedonski tanki so že zavzeli položaje na obrobju mesta, policija pa je sinoči že ob 19. uri zaprla vse vpadnice v Tetovo. Sinoči pa je v Skopje pripotoval koordinator EU za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki se je sestal z makedonskim predsednikom Borisom Trajkovskim in premierom Ljubčem Georgijevskim, pa tudi z voditeljema obeh albanskih strank v Makedoniji Arbenom Džaferijem in Imerom Imerijem. Ob tem je Solana zatrdil, da bo mednarodna skupnost Makedoniji pomagala pri ohranjanju njene ozemeljske celovitosti, ter obsodil akcije albanskih skrajnežev.
Kipe uničili zaradi ogorčenja
20. 03. 2001 00.00
Posebni odposlanec afganistanskih talibanov Sajed Rahmatulah Hasimi je v New Yorku pojasnil drugo plat medalje uničevanja dveh budinih kipov v Bamijanu, ki je vzbudilo ogorčenje mednarodne javnosti. Hasimi je v pogovoru za New York Times dejal, da je svet talibanskih verskih učenjakov sprejel odločitev o uničenju kipov zaradi ogorčenja nad odnosom mednarodne skupnosti. Verske učenjake naj bi razjezila mednarodna delegacija evropskih diplomatov in Unesca, ki je ponudila denar za zaščito in obnovo budinih kipov, obenem pa zavrnila prošnje za pomoč afganistanskemu ljudstvu, ki umira zaradi lakote in mednarodnih sankcij.
Albanci pozivajo k mobilizaciji
17. 03. 2001 00.00
Spopadi med makedonsko vojsko in albanskimi uporniki se danes nadaljujejo, albanski uporniki pa so sporočili, da se njihovi vojaki še naprej približujejo Tetovu. Vojska albanskih upornikov je danes pozvala vse, ki so sposobni za boj, naj poprimejo za orožje in se priključijo njihovi vojski. Zaradi vedno bolj zaostrenega položaja, so nemške vojaške enote v Tetovu dobile tankovsko okrepitev s Kosova. To naj bi sicer sestavljala le dva tanka in okoli 150 vojakov. Ti nemški vojaki naj se ne bi vmešavali v spopade, ampak naj bi se le branili pred napadi. Končala se je tudi premestitev okrog 1200 nemških vojakov iz vojašnica Erebino pri Tetovu, ki so jo sinoči napadli albanski uporniki. Zaradi sinočnjega napada je bil ponoči za več ur prekinjen mednarodni železniški promet med ZRJ in Makedonijo, danes pa so makedonske oblasti prepoved odpravile.
Matjaž Rogelj na prostosti
13. 03. 2001 00.00
Zgodba domnevnega svetovnega računalniškega prvaka Matjaža Roglja, ki se je končno vrnil v Slovenijo, se zaenkrat še ni začela razpletati. Rogelj izjav ne daje, molčijo pa tudi na šolskem ministrstvu, kjer so mu dali več kot 13 milijonov tolarjev. Kriminalisti so aretirali Roglja takoj po pristanku letala na Brniku in ga po treh urah tako imenovanega informativnega pogovora spustili na prostost.
Talibani uresničili grožnje
12. 03. 2001 00.00
Afganistanski Talibani so tudi v resnici uničili dva velikanska kipa Bude, izklesana v skalo. Predstavniki ZN so te informacije potrdili. Kipi naj bi bili za islam žaljivi. Doslej ni bilo na voljo fotografiranih dokazov, za CNN pa je lokalni fotograf posnel pričujoči posnetek. Muzeji in vlade po vsem svetu so upali, da bodo lahko rešili 53-metrske kipe Bude iz Bamiyana, ki so jih izklesali v tretjem stoletju po našem štetju. Uničenje so ob velikem trudu dokončali šele včeraj, je dejal talibanski minister za informiranje. Po njegovih besedah tako delo ni enostavno, saj dinamit in obstreljevanje z granatami nimata velikega učinka. Delegacija iz 55-članske Organizacije islamske konference je v afganistanskem mestu Kandahar v nedeljo neuspešno prepričevala Talibane, naj prenehajo z uničevanjem spomenikov. Annan se je včeraj v okviru svoje turneje po južni Aziji v Pakistanu srečal z afganistanskim zunanjim ministrom Vakilom Ahmedom Mutavakilom, ki je zavrnil Annanovo zahtevo, naj talibanski režim v Afganistanu ustavi uničenje dveh največjih kipov stoječih Bud na svetu v Bamijanu. Mutavakil je poudaril, da je uničenje predislamskih kipov in spomenikov notranja verska zadeva Afganistana in da od omenjenih kipov tako ali tako ni več ostalo veliko. Kljub uničevanju predislamskih kipov in spomenikov, ki ga v Afganistanu izvaja talibanski režim, je generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan zahteval, da mednarodna skupnost ljudem v Afganistanu ponudi človekoljubno pomoč. V Afganistanu trenutno vlada najhujša suša v zadnjih tridesetih letih. Po mnenju predstavnikov ZN je na robu lakote skoraj 4 milijone ljudi. Annan je sicer dejal, da doslej še nobena država ni zavrnila pripravljenosti pomagati afganistanskemu prebivalstvu, vendar bo zaradi uničenja kipov še težje prepričati mednarodno skupnost za donacije. Annan je obiskal begunska taborišča blizu Peshawarja, v severnem Pakistanu, kjer je okoli 60.000 afganistanskih beguncev. V zadnjih šestih mesecih je v Pakistan prišlo okoli 170.000 novih beguncev. Skupaj jih je že okoli 2 milijona. Pakistan je medtem že zaprl meje med državama.
Na makedonski meji zaenkrat mirno
06. 03. 2001 00.00
Poročila številnih medijev, da ob kosovsko makedonski meji potekajo hudi spopadi, so po trditvah makedonskih in ameriških virov neresnična. Razmere v vasi Tanuševci so mirne, a še vedno napete. Makedonska vojska in policija pa sta vpoklicali manjše število rezervistov.
Izročitev Miloševića ni pogoj za pomoč
13. 02. 2001 00.00
V pogovoru za zasebno agencijo Beta je veleposlanik ZDA v Beogradu William Montgomery povedal, da Združene države ne bodo pogojevale svoje nadaljnje pomoči ZRJ z izročitvijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslaviji do 31. marca letos.
Predstavniki ITF in SPEM pri Kučanu
12. 01. 2001 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je danes sprejel predstavnike mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), republiškega inštituta za rehabilitacijo in komunikacijske skupine SPEM, ki so lani prejeli nagrade treh mednarodnih ustanov za izjemne dosežke pri skrbi za žrtve vojn. "V mednarodnem skladu za razminiranje je Slovenija združila znanje, sposobnost, skupno voljo, spoštljivost, humanizem in solidarnost. Zmoremo skupaj, kadar to tudi hočemo. To smo si dokazali ob osamosvojitvi, to si dokazujemo vedno znova, tudi ob tem projektu. Znamo biti odlični, vrhunski. V odličnosti je priložnost za Slovenijo," je v nagovoru poudaril predsednik Kučan.
Zlato SFRJ in Miloševićevi dolarji
02. 12. 2000 00.00
Odkar so objavili vest, da so mednarodne ustanove pripravljene sprostiti zlato nekdanje SFRJ v baselski banki, so posamezne države naslednice ponovno hitro načele vprašanje nasledstva, sočasno pa prišle na dan z novimi zahtevami. Tako so pristojni v BiH in Makedoniji nedvoumno povedali, da niso pretirano zadovoljni z merili Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za razdelitev premoženja nekdanje SFRJ in da bi jih bilo treba spremeniti. Sprva je kazalo, da je samo Hrvaška nezainteresirana, toda po končanem zagrebškem srečanju na vrhu so pristojni na zunanjem ministrstvu povedali, da se je ta država od nekdaj zavzemala za reševanje vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ "v skladu z mednarodnim pravom ter ob spoštovanju enakosti držav naslednic". Hrvaška stran poleg tega meni, da bi bilo treba čimprej obnoviti pogajanja o nasledstvu pod pokroviteljstvom Sveta za uresničevanje miru (PIC), zlasti zato, ker so rešena nekatera začetna politična vprašanja, kot je odrekanje ZRJ od kontinutete. Guverner Nacionalne banke Mladjan Dinkić pa je izjavil, da so zasledili okoli milijardo ameriških dolarjev, ki je izginila iz Srbije pod vladavino Miloševića. Mednarodna pisarna za nadzor tujih sredstev (International Bureau for Control of Foreign Assets), je našla izginuli denar na Cipru in v drugih državah. Ta organizacija naj bi tudi ponudila pomoč novim pro-demokratičnim oblastem v Jugoslaviji, da povrnejo denar iz tujih bančnih računov. V oktobru je bilo v poročilu nemške obveščevalne službe omenjeno, da so 
Jiang Zemin končal obisk v Kambodži
14. 11. 2000 00.00
Kitajski predsednik Jiang Zemin je danes končal zgodovinski obisk v Kambodži, ki pa je potekal v senci dogodkov iz preteklosti, predvsem iz obdobja 70. let, ko so kitajske oblasti podpirale režim Rdečih Kmerov. Kamboška Demokratska fronta kmerskih študentov in intelektualcev je med Jiangovim obiskom zahtevala uradno opravičilo kitajskih oblasti, pojavljale pa so se tudi zahteve po odškodnini zaradi kitajske podpore režimu Rdečih Kmerov. Uradni Peking je zavrnil opravičilo in celo zagovarjal svojo pomoč Kambodži v 70. in 80. letih, saj naj bi s tem Kitajska pomagala ohraniti neodvisnost Kambodže, ki jo je v tem obdobju priznavala tudi mednarodna skupnost. Jiang je prvi kitajski predsednik v Kambodži po letu 1963. Jiang med dvodnevnim obiskom ni dajal izjav za medije, njegovi predstavniki pa so obisk ocenili za uspešen. Visoki predstavniki obeh držav so se dogovorili za okrepitev sodelovanja. Tako so podpisali sedem sporazumov o sodelovanju na področju trgovine, kmetijstva in boja proti kriminalu.Med letoma 1975 in 1979 je pod režimom Rdečih Kmerov v usmrtitvah ter zaradi lakote, bolezni in suženjskega dela v Kambodži umrlo 1,7 milijona ljudi. Pripadniki gverilskih enot Rdečih Kmerov so se sicer v 80. letih borili tudi proti vietnamskim enotam.
SPEM in ITF prejela nagrado IPRA in OZN
23. 10. 2000 00.00
Mednarodna zveza za odnose z javnostmi (IPRA) je včeraj na svetovnem kongresu v Chicagu podelila nagrade za najboljše lanskoletne projekte na področju odnosov z javnostmi. IPRA je v sodelovanju z Oddelkom za informiranje javnosti (DPI) Združenih narodov podelila tudi posebno nagrado za družbenokoristne komunikacijske projekte, ki jo je v konkurenci štirih finalistov prejela slovenska agencija SPEM Komunikacijska skupina skupaj s svojim naročnikom Mednarodnim skladom za razminiranje Bosne in Hercegovine in pomoč žrtvam min (ITF). Slovesnosti v Chicagu se je udeležilo okrog 200 ljudi, med njimi vodji slovenskega projekta Suzana Mihelin in Tomaž Ritlop, kakor tudi slovenski konzul v Clevelandu Tone Gogala.
ZRJ uradno zaprosila za sprejem v ZN
13. 10. 2000 00.00
Voditelji Evropske unije so danes na zasedanju v Biarritzu načelno podprli predlog Evropske komisije, naj unija ZRJ letos nameni okrog 200 milijonov evrov nujne pomoči. Formalno morata za predlog zeleno luč prižgati še Evropski parlament in ministrski svet, kar naj bi po pričakovanjih opravila prihodnjo sredo, nato pa bi se po besedah evropskega komisarja za zunanje zadeve Chrisa Pattena pomoč v ZRJ lahko začela stekati že v nekaj dneh. 200 milijonov evrov pomoči za ZRJ bo po komisijinem predlogu unija namenila iz rezervnih proračunskih sredstev za nujno človekoljubno pomoč tretjim državam. Kot je poudaril Chris Patten, na ta način ne bo nobena od drugih prejemnic pomoči oškodovana. Pomoč, namenjena prebivalstvu za lažje preživetje zime, naj bi se po predlogu komisije stekala neposredno v občine, v prvi vrsti pa bo namenjena za gorivo, zdravstvo in šolstvo. Finančne načrte za srednje- in dolgoročno pomoč ZRJ pri obnovi gospodarstva in infrastrukture bo Bruselj po Pattenovih napovedih izdelal takrat, ko bodo izdelane vse ocene o dejanskih potrebah te države. Pri namenjanju te pomoči bo po pričakovanjih sodelovala širša mednarodna skupnost. ZRJ se bo, kot je opozoril Patten, morala pred prilivom posojil s strani mednarodnih finančnih institucij s temi sicer dogovoriti o načinu odplačevanja zaostalih dolgov. Evropski komisar je pri tem izrazil upanje, da bodo pogovori Beograda s finančnimi ustanovami čim prej stekli. Vrh EU bo o pomoči ZRJ jutri v Biarritzu razpravljal z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Koštunica pa je poslal Združenim narodom prošnjo za sprejem ZR Jugoslavije v svetovno organizacijo, je poročala Televizija Studio B, ki se sklicuje na tiskovnega predstavnika ZN. Koštunica je prošnjo za sprejem ZRJ v ZN vročil posebnemu predstavniku svetovne organizacije Carlu Bildtu med njegovim obiskom Beogradu. Generalni sekretar ZN Kofi Annan bo jugoslovansko prošnjo predložil Varnostnemu svetu, ta pa naj bi svoje priporočilo poslal generalni skupščini ZN.
Mesić pozdravil napoved Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v ZN
12. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je na današnji novinarski konferenci pozdravil napoved jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v Združenih narodih, tako kot so to storile ostale države naslednice nekdanje SFRJ. "Po našem mnenju je zelo dobro, da bo ZRJ zaprosila za sprejetje v ZN, saj bo to olajšalo tudi reševanje vprašanja nasledstva. Prav tako nas veselijo izjave Koštunice, da ZRJ ne bo vztrajala pri kontinuiteti SFRJ, ampak da imajo vse države nekdanje Jugoslavije enake pravice pri sukcesiji," je dejal Mesić. Na vprašanje, ali bo Hrvaška vztrajala, da mora ZRJ prehoditi isto pot in izpolniti iste pogoje za vstop v mednarodne organizacije, kot jih je morala Hrvaška, je Mesić odgovoril, da je popolnoma vsem jasno, da mora ZRJ izpolniti vse, kar zahteva mednarodna skupnost. "Novim oblastem v Beogradu je treba dati čas, da oblikujejo vlado in vzpostavijo vse institucije. Zatem morajo biti izpolnjeni vsi pogoji. V prvi vrsti sta to sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in spoštovanje človekovih pravic. Srbija ne more računati na pomoč mednarodne skupnosti, če ne izroči Slobodana Miloševića in ostalih, ki jih išče haaško sodišče," je poudaril Mesić.
Odzivi mednarodne skupnosti na volitve v ZRJ
26. 09. 2000 00.00
Ameriška administracija se je doslej vzdržala daljših komentarjev na povolilno dogajanje v ZR Jugoslaviji, medtem pa sta oba domova ameriškega kongresa potrdila predlog zakona o finančni pomoči opozicijskim skupinam oziroma pomoč pri razvoju demokracije v Srbiji in Črni Gori, ki v letu 2000 znaša okrog 50 milijonov ameriških dolarjev.
Mednarodna vaja v Ukrajini
25. 09. 2000 00.00
V ukrajinskem kraju Uzhgorod od danes do 28. septembra v okviru Partnerstva za mir poteka mednarodna vaja Trans-Carpathia 2000, v kateri poleg Ukrajine in Slovenije sodelujejo še Belorusija, Hrvaška, Madžarska, Moldavija, Poljska, Romunija, Slovaška, Švedska in Švica. Naša država se praktičnega dela vaje udeležuje s štiričlansko ekipo Ekološkega laboratorija z mobilno enoto (ELME) in častnikom za zvezo.
Slovenija na konferenci o problematiki otrok
18. 09. 2000 00.00
V kanadskem Winnipegu se je včeraj končala mednarodna konferenca, na kateri so obravnavali problematiko otrok , prizadetih v vojnah in drugih oboroženih spopadih. Na konferenci je sodelovala tudi slovenska delegacije pod vodstvom državnega sekretarja na zunanjem ministrstvu Mitje Drobniča. V nastopih je slovenska delegacije opozorila predvsem na potrebo po psihosocialni pomoči otrokom, ki so bili prizadeti zaradi oboroženih spopadov, in na pomen odstranjevanja protipehotnih min, katere žrtve so v največji meri ravno otroci.
Greenpeace objavil letno poročilo
10. 08. 2000 00.00
Mednarodna okoljevarstvena organizacija Greenpeace je danes v Amsterdamu objavila letno poročilo in predstavila program za pospeševanje razvoja trajnih tehnologij, ki bodo ponujale rešitev za gospodarski razvoj, prijazen do okolja. Greenpeace bo sprožil razpravo o vlogi znanosti in tehnologije v prihodnosti, ki pa se je vlade izogibajo, je ob tej priložnosti dejal predsednik organizacije Thilo Bode.
UNICEF poziva k boju proti aidsu
12. 07. 2000 18.18
Sklad ZN za pomoč otrokom (UNICEF) je v letnem poročilu Napredek narodov 2000 mednarodno skupnost pozval k boju proti kugi 20. stoletja, s katero je okuženih več kot 10 milijonov otrok, starih od 15 do 25 let. V letnem poročilu, ki so ga danes objavili v Durbanu, kjer poteka 13. mednarodna konferenca o aidsu, je UNICEF med drugim pozdravil napredek pri odkrivanju cepiva proti virusu HIV.