mednarodne sile
Siloviti spopadi na območju Tetova
19. 03. 2001 00.00
Na širšem območju Tetova že od zgodnjih jutranjih ur potekajo hudi spopadi med makedonsko policijo in albanskimi skrajneži. Po poročanju tamkajšnjih medijev makedonske sile silovito napadajo albanske skrajneže, slednji pa menjujejo položaje in napadajo z več strani. Boji naj bi se pomaknili na območje zahodno od Tetova. Albanski skrajneži naj bi v noči na ponedeljek osvojili hrib Kale. Spopadi v mestu, od koder se je izselila že večina civilnega prebivalstva, potekajo že šesti dan. Begunci iz Tetova, ki so jih začasno namestili v makedonskem glavnem mestu Skopje, so tudi za danes napovedali protestni shod pred poslopjem makedonske vlade.
Albanci pozivajo k mobilizaciji
17. 03. 2001 00.00
Spopadi med makedonsko vojsko in albanskimi uporniki se danes nadaljujejo, albanski uporniki pa so sporočili, da se njihovi vojaki še naprej približujejo Tetovu. Vojska albanskih upornikov je danes pozvala vse, ki so sposobni za boj, naj poprimejo za orožje in se priključijo njihovi vojski. Zaradi vedno bolj zaostrenega položaja, so nemške vojaške enote v Tetovu dobile tankovsko okrepitev s Kosova. To naj bi sicer sestavljala le dva tanka in okoli 150 vojakov. Ti nemški vojaki naj se ne bi vmešavali v spopade, ampak naj bi se le branili pred napadi. Končala se je tudi premestitev okrog 1200 nemških vojakov iz vojašnica Erebino pri Tetovu, ki so jo sinoči napadli albanski uporniki. Zaradi sinočnjega napada je bil ponoči za več ur prekinjen mednarodni železniški promet med ZRJ in Makedonijo, danes pa so makedonske oblasti prepoved odpravile.
Novi spopadi v Makedoniji
13. 03. 2001 00.00
V skladu z včeraj podpisanim sporazumom o prekinitvi ognja na območju, ki je začel veljati opolnoči, naju bi jugoslovanska vojska danes začela z umikom težkega orožja z juga Srbije, vendar je podpolkovnik Miodrag Jevtić izjavio, da to še ne bo danes. Težko orožje, ki je sedaj nameščeno v bližini varnostnega območja na administrativni meji med Srbijo in Kosovom, bo vojska umaknila v vojašnico v Vranju. Še vedno pa ni znano, kdaj bodo jugoslovanske sile vkorakale na del varnostnega območja ob meji z Makedonijo, kjer so davi na območju makedonskih obmejnih vasi Brest in Malinovo Malo vnovič izbruhnili spopadi med makedonskimi silami in uporniškimi Albanci. Podrobnosti spopadov za zdaj niso znane.
Izredne razmere na makedonski meji
06. 03. 2001 00.00
Ob zaostrovanju razmer na makedonsko-kosovski meji bo makedonski predsednik Boris Trajkovski danes popoldne nastopil v parlamentu, dogodek pa bo prenašala tudi televizija. Skopje pa naj bi danes obiskal tudi grški zunanji minister Georges Papandreu, ki naj bi makedonskemu vodstvu prenesel stališča OVSE do položaja na območju. Gverilci naj bi bili del nove formacije - narodne osvobodilne vojske in jo sestavljajo prostovoljci iz albanske etnične manjšine v Makedoniji. Doslej so se izmikali pred makedonsko vojsko in silami KFOR znotraj 1 km širokega pasu ob meji s Kosovom.
Na makedonski meji zaenkrat mirno
06. 03. 2001 00.00
Poročila številnih medijev, da ob kosovsko makedonski meji potekajo hudi spopadi, so po trditvah makedonskih in ameriških virov neresnična. Razmere v vasi Tanuševci so mirne, a še vedno napete. Makedonska vojska in policija pa sta vpoklicali manjše število rezervistov.
Putin o razmerah na Kosovu
05. 03. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes dejal, da je položaj na Kosovu po umiku jugoslovanske vojske podoben tistemu v Čečeniji pred posegom ruskih sil oktobra 1999. Putin je na seji vlade pojasnil, da so v pokrajini oblast prevzeli skrajneži, ki jih mednarodne sile niso sposobne ustaviti.
Robertson zavrača namige
28. 02. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je v pogovoru za današnjo izdajo časnika Dnevni avaz zavrnil namigovanja medijev, da zavezništvo ve, kje se nahaja nekdanji politični vodja bosanskih Srbov, obtožen vojnih zločinov, Radovan Karadžić. "Že dve leti ni potrjenega naslova, kjer bi ga bilo moč najti", je poudaril Robertson.
Poročilo State Departmenta o Sloveniji
27. 02. 2001 00.00
Ameriško zunanje ministrstvo je v svetovnem Poročilu o položaju človekovih pravic za leto 2000 Sloveniji podobno kakor pretekla leta namenilo majhno pozornost. Ugotovitve in pripombe State Departmenta glede Slovenije obsegajo skupaj z uvodom le sedem strani, ki jih je moč najti na spletni strani www.state.gov. Mnenje o Sloveniji je predvsem pozitivno, kljub temu pa so izpostavljene nekatere pomanjkljivosti, predvsem glede nasilja nad ženskami, podeljevanjem državljanstva, počasne denacionalizacije in po novem tudi trgovanja z ljudmi. State Department pri slednjem ugotavlja, da je zanimanje policije za ta problem omejeno, vlada pa nima programov za preprečevanje trgovanja z ljudmi ali pomoč žrtvam, prav tako pa ni nevladne organizacije, ki bi se ukvarjala posebej s tem.
Albanci zanikajo napad na avtobus
20. 02. 2001 00.00
Albanski gverilci iz doline Preševo, ki se borijo proti represiji srbske policije na albanskih etničnih področjih, so danes obsodili petkov napad na avtobus . Začasni upravni svet Kosova je danes ostro obsodil napad na konvoj petih avtobusov Niš ekspresa, ki je iz Niša peljal v Gračanico. Svet, najvišji skupni organ političnih predstavnikov s Kosova in mednarodne skupnosti, je pozval k takojšnji prekinitvi skrajnih dejanj v pokrajini. Albanski predstavniki pa so zahtevali, da kosovski Srbi odstranijo zapore na cestah po Kosovu, ki so jih postavili z zahtevo, da mednarodne sile sprejmejo nujne ukrepe za zaščito Srbov v pokrajini.
Beograjski mediji o krizi na jugu Srbije
19. 02. 2001 00.00
Večernje novosti danes v komentarju z naslovom Z Zahoda nič novega izpostavljajo, da se zločini nad Srbi na Kosovu in na jugu Srbije dogajajo ob navzočnosti mirovnih sil zveze NATO in pred očmi mednarodne skupnosti, ki ima v pokrajini že 20 mesecev svojo civilno upravo in svojo vojaško silo. Krizo na jugu Srbije ocenjujejo tudi drugi beograjski mediji.
Dan žalovanja v ZRJ
18. 02. 2001 00.00
Današnji dan je jugoslovanska vlada razglasila za dan žalovanja zaradi petkovega napada na konvoj srbskih avtobusov pri Podujevu, v katerem je bilo po zadnjih podatkih ubitih najmanj sedem ljudi.
KFOR prijel šest osumljencev napada
17. 02. 2001 00.00
Pripadniki mednarodnih mirovnih sil na Kosovu KFOR so po včerajšnjem napadu na srbski konvoj blizu Podujeva, v katerem je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, 43 pa jih je bilo ranjenih, prijeli šest osumljencev. Jugoslovanska vlada je od Varnostnega sveta ZN zahtevala, naj skliče izredno sejo, na kateri bodo obsodili napad in sprejeli ukrepe proti nasilju. Kot je poročala jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, je jugoslovanska vlada pozvala sile KFOR in misije ZN na Kosovu (UNMIK), naj se na napad odzovejo v skladu z resolucijo 1244 ZN in zagotovijo temeljne človekove pravice in varnost vseh ljudi, ki živijo v pokrajini.
Hrvaška za mednarodne policijske enote na meji z BiH
05. 02. 2001 00.00
Hrvaška vlada popolnoma podpira predlog predsednikov vlad Velike Britanije in Italije Tonyja Blaira in Giuliana Amata, da bi na mejo med BiH in Hrvaško razporedile dodatne mednarodne policijske sile z namenom preprečitve prihoda velikega števila ilegalnih prebežnikov v države članice EU, je danes na redni novinarski konferenci dejal hrvaški premier Ivica Račan.
195144inđić je za "čiščenje"
01. 02. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić, ki se bo v petek v Washingtonu o razmerah na jugu Srbije pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom, se je zavzel za "dolgoročno čiščenje" tega območja in za njegovo vrnitev pod izključni nadzor srbske policije. 195144inđić je po včerajšnji seji srbske vlade dejal, da lahko le "dolgoročno čiščenje" zagotovi mir in stabilnost na tem območju, ki bi moralo postati tamponsko območje in ga "teroristi ne bi mogli prečkati". Vzpostavitev takšnega območja je 195144inđić označil kot strateško prednostno nalogo, potrebno pa bi jo bilo doseči brez človeških žrtev. Pozdravil je še izjavo Varnostnega sveta ZN, ki je sinoči obsodil terorizem na jugu Srbije in po besedah 195144inđića "izrazil prepričanje, da morajo biti teroristi umaknjeni z območja". 195144inđić odhaja na obisk v ZDA na povabilo Powella, s katerim se bo pogovarjal o varnostnih razmerah na jugu Srbije, razmerah na Kosovu, o sodelovanju Beograda s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in o gospodarskem sodelovanju med državama.
Amnesty International ob obisku Seleznjova
30. 01. 2001 00.00
Amnesty International (AI) Slovenije in Hrvaške v skupni izjavi z obžalovanjem ugotavljata, da visoki slovenski predstavniki, ki so se včeraj v Ljubljani sestali s predsednikom ruske dume Genadijem Seleznjovom, visokemu ruskemu predstavniku niso omenili problema kršenja človekovih pravic v Rusiji. Seleznjov bo danes odpotoval v Zagreb, kjer se bo jutri srečal s hrvaškim vodstvom. AI Slovenije in Hrvaške pričakujeta, da bo na dnevnem redu pogovorov tudi vprašanje človekovih pravic v Čečeniji.
V Bruslju o balkanskem sindromu
09. 01. 2001 00.00
Osiromašeni uran, ki naj bi pri vojakih, pripadnikih mirovnih sil na območju nekdanje Jugoslavije, povzročil levkemijo, še vedno razburja javnost. O tako imenovanem balkanskem sindromu sta danes v Bruslju na izrednih sejah razpravljala politično-varnostni odbor Evropske unije in stalni svet zveze Nato. Konkretne sklepe naj bi sprejeli predvidoma jutri.
Zaskrbljeni odzivi na radiacijo
07. 01. 2001 00.00
Rusija se je pridružila zaskrbljenim evropskim državam Franciji, Italiji, Norveški, Nemčiji, Portugalski in Grčiji glede možnih posledic uporabe radioaktivnega orožja in pozvala k organiziranju mednarodne preiskavalne komisije. Moskva je poslala na Kosovo 3.000 članov mirovnih sil, vendar je vseskozi nasprotovala bombnim napadom zveze NATO leta 1999. Ruske mirovne sile službujejo tudi v Bosni, kjer so ameriška letala uporabljala izstrelke z osiromašenim uranom za uničevanje srbskih oklepnih vozil. Tudi Francija je potrdila, da so štirje vojaki, ki so služili na Balkanu, oboleli za levkemijo. V Atenah je kakšnih 500 protestnikov zahtevalo povratek grških vojakov iz Bosne in Kosova. T. i. balkanski sindrom naj bi prizadel vojake, ki so se udeležili misij na Balkanu po letu 1992. Osiromašeni uran so uporabljali Američani, da bi tako zagotovili večjo učinkovitost izstrelkov, ki so jih izstrelili nad Bosno in Hercegovino leta 1995 ter štiri leta kasneje nad ZR Jugoslavijo.
Deklaracija o položaju na jugu Srbije <BR>
27. 12. 2000 00.00
Zgornji dom jugoslovanske skupščine je danes sprejel vladni predlog deklaracije o položaju na administrativni meji s Kosovom, v kateri ZRJ od Varnostnega sveta ZN zahteva, naj čimprej sprejme ukrepe za takojšen umik albanskih upornikov z območja na jugu Srbije, kjer so Albanci večinsko prebivalstvo. Deklaracijo obravnava tudi spodnji dom jugoslovanske skupščine, ki naj bi jo sprejel jutri.
Svilanović o napetostih na jugu Srbije
17. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović je za Radio B92 dejal, da bo zahteval od Varnostnega sveta ZN, naj vpliva na voditelje kosovskih Albancev, da se vsi oboroženi ljudje umaknejo z demilitariziranega območja ob administrativni meji med Srbijo in Kosovom. Svilanović se bo v torek udeležil zasedanja VS ZN, na dnevnem redu katerega bodo razmere na jugu Srbije.
Žižić na meji med Srbijo in Kosovom
06. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski premier Zoran Žižić je obiskal krizno območje na jugu Srbije vzdolž administrativne meje med Srbijo in Kosovom. Ob tem je dejal, da za Beograd ostaja prednostna naloga diplomatska rešitev spora med uporniškimi kosovskimi Albanci in srbsko policijo na območju. "Položaj bi lahko z uporabo sile razrešili v dveh dneh, toda storili bomo vse, da bi našli mirno rešitev vprašanja," je v Bujanovcu dejal Žižić.
Zaskrbljenost nad nasiljem na Kosovu
03. 12. 2000 00.00
Kosovski odbor za zaščito človekovih pravic in svoboščin je izrazil zaskrbljenost zaradi širjenja nasilja na Kosovu. Mednarodne mirovne sile na Kosovu, misijo ZN na Kosovu in kosovske varnostne sile je pozval, naj zaščitijo življenja in imetje vseh prebivalcev Kosova ne glede na njihovo etnično in versko pripadnost.
Začel se je zagrebški vrh
24. 11. 2000 00.00
V hrvaški prestolnici se je danes s skoraj polurno zamudo začel vrh Evropske unije in držav zahodnega Balkana, ki se ga ob predsednikih vlad in držav ter zunanjih ministrih 15 članic unije in petih držav JV Evrope, vključenih v proces stabilizacije: Hrvaške, Makedonije, BiH, Albanije in ZRJ, udeležuje tudi Slovenija kot pridružena članica EU, ki jo zastopa zunanji minister Lojze Peterle.
Oboroženi spopadi na jugu Srbije
24. 11. 2000 00.00
Jugoslovansko notranje ministrstvo je v četrtek sporočilo, da je na skrajni jug Srbije s Kosova vdrlo približno 400 oboroženih Albancev, ki so prevzeli nadzor nad vasjo Končulj in zaprli cesto, ki vodi iz te vasi v mesto Bujanovac. Omenjena cesta povezuje Kosovo z območjem Bujanovca, Preševa in Medvedje, kjer živi pretežno albansko prebivalstvo. V več napadih, ki jih je izvedla t.i. Osvobodilna vojska Bujanovca, Preševa in Medvedje, je bilo po podatkih KFOR ubitih tudi več srbskih policistov.
Barak in Clinton brez dogovora
13. 11. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak se je v nedeljo zvečer dve uri pogovarjal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom o možnostih za mir na Bližnjem vzhodu. Barak je po pogovorih izjavil, da sta razmišljala o načinih uveljavitev sklepov, ki so jih dosegli na pogovorih minuli mesec v Sharm el-Sheikhu, vendar ni bil pesimistično razpoložen glede efektnosti tega srečanju. Barak je še dejal, da je že julija v Camp Davidu pričakoval, da bodo sprejeli dolgoročne ukrepe za dosego miru, vendar ni dobil ustreznih znakov z arabske strani. Ameriški in izraelski funkcionarji so se po pogovoru s Clintonom razdelili na manjše skupine za bolj intenzivne pogovore. Clinton je Baraku tudi povedal o vrsti pogovorov, ki jih je imel s palestinskim predsednikom Jaserjem Arafatom v četrtek. Arafat je ponovil palestinsko zahtevo, da na palestinska področja pridejo mednarodne sile ZN, kar pa je Clinton zaradi izraelskega nasprotovanja zavrnil.
Bomba na sedežu ZN
07. 11. 2000 00.00
Mednarodne policijske sile na Kosovu so danes na glavnem sedežu misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) odkrile bombo. Policija ZN je sporočila, da so eksplozivno telo našli v eni od pisarn. Zaradi anonimne grožnje o podtaknjenih bombah so morali evakuirati tri stavbe ZN v Prištini.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Sojenja Miloradu Krnojelcu
30. 10. 2000 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je danes začel proces proti bosanskemu Srbu Miloradu Krnojelacu. 60-letni Krnojelac je bil poveljnik zapora v Foči, kjer so bili večinoma zaprti bosanski Muslimani, obtožen pa je vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v letih 1992 in 1993. Nemška državna tožilka Hildegard Uertz-Retzlaff je obtoženca ob začetku glavne obravnave označila kot "managerja zločincev", "saj si sam ni mazal rok", vendar so se zločini v zaporu v Foči zgodili na njegov ukaz".
Vrnitev vojske ZRJ na Kosovo bi zanetila novo vojno
12. 10. 2000 00.00
Civilni upravitelj ZN na Kosovu Bernard Kouchner je danes izjavil, da bi vrnitev jugoslovanske vojske na Kosovo kljub spremembi režima v Beogradu povzročila novo vojno. Poveljnik mednarodnih mirovnih sil na Kosovu (KFOR), španski general Juan Ortuno pa je danes v Madridu menil, da je navzočnost sil NATO na Kosovu jamstvo za mir na Balkanu. Na novinarsko vprašanje, ali se bodo mednarodne sile KFOR po demokratičnih spremembah v ZRJ morebiti umaknile s Kosova ali pa zmanjšale število svojih pripadnikov, je Ortuno odgovoril, da gre šele za začetek demokratičnih sprememb in da je navzočnost sil zveze NATO v pokrajini nujna. Če se bo napetost na območju zmanjšala, bo KFOR zmanjšal število svojih vojakov, je še dodal španski general. Civilni upravitelj ZN Kouchner je kot svojega morebitnega naslednika na tem položaju omenil nekdanjega vodjo britanske demokratske liberalne stranke Paddija Ashdowna. Kouchner je Ashdowna pohvalil kot zelo sposobnega in ob tem dodal, da do njegove zamenjave verjetno še ne bo prišlo tako kmalu. Glavno besedo pri tem bo imel generalni sekretar ZN Kofi Annan, je še dejal Kouchner. Kouchnerjevo ime se sicer najpogosteje pojavlja v zvezi z zamenjavo visoke komisarke ZN za begunce Sadako Ogata, ki bo 31. decembra po desetih letih zapustila to mesto.
KFOR aretiral šest oseb
19. 09. 2000 00.00
Mednarodne mirovne sile na Kosovu so pet dni pred predsedniškimi
Rusi v letu dni ubili 14.000 Čečenov
03. 08. 2000 19.30
Ruske sile so od začetka spopadov na Severnem Kavkazu avgusta lani ubile 14.000 čečenskih upornikov, je včeraj po poročanju agencije Interfax sporočil namestnik poveljnika generalštaba ruske vojske Valerij Manilov. Ruski generali so sicer ob začetku spopadov menili, da čečenske uporniške sile ne presegajo 7000 mož.