mednarodnimi
Irak vztraja pri svoji odločitvi
01. 11. 1998 12.58
Irak ne bo preklical odločitve o prekinitvi sodelovanja z mednarodnimi inšpektorji razoroževanja, kot zahteva Varnostni svet Združenih narodov, je danes napovedal iraški podpredsednik Taha Jasin Ramadan.
Na iraških raketnih konicah dokazan živčni plin
27. 10. 1998 10.05
Preverjanje laboratorijskih testov ameriških, švicarskih in francoskih kemikov je ovrglo trditve Bagdada, češ da Irak nikoli ni opremljal raketnih konic s smrtonosnim živčnim plinom VX, piše v poročilu posebne komisije Združenih narodov Varnostnemu svetu.
Namen skupine G-7 je povrniti zaupanje v svetovni finančni sistem
02. 10. 1998 12.50
Finančni ministri in guvernerji centralnih bank sedmih najbogatejših držav (skupina G-7) naj bi se na jutrišnjem sestanku pogovarjali predvsem o prizadevanjih za povrnitev zaupanja vlagateljev v svetovni finančni sistem, ki ga ogroža doslej najhujša kriza, katera bi lahko sprožila splošno gospodarsko recesijo.
Anketa CATI-ja o aferi Lewinsky
14. 09. 1998 12.14
V nedeljo 13.9.1998, dan po objavi Starrovega poročila na internetu, so v raziskovalni družbi CATI CENTER izvedli javno-mnenjsko raziskavo o aferi, ki že nekaj časa razburja Američane. Rezultati temeljijo na telefonskih intervjujih, ki so bili opravljeni na vzorcu 393 naključno izbranih polnoletnih oseb na področju cele Slovenije.
Japonska obtožuje ameriško zvezno državo Massachusetts
09. 09. 1998 09.14
Japonska je pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) sprožila prvo akcijo proti Združenim državam Amerike z obtožbo ameriške zvezne države Massachusetts, da izvaja trgovinsko prakso, ki je v nasprotju z mednarodnimi pravili, je danes sporočil predstavnik japonskega ministrstva za mednarodno trgovino in industrijo. Sporočil je, da je japonska vlada včeraj prosila WTO, da oblikuje arbitražo, ki bi presodila zakonitost zakona omenjene ameriške zvezne države, ki prepoveduje dodelitev javnih pogodb podjetjem, ki imajo poslovne odnose z Mjanmarom.
Zahod pričakuje, da bo Rusija uredila svoje težave
28. 08. 1998 16.36
Nemški in francoski ministri so ruskemu predsedniku Borisu Jelcinu pripravljeni pomagati z idejami ne pa tudi z denarjem, da bi se izkopal iz krize, ki je pretresla finančne trge in trge lastninskih pravic, posebno v Evropi.
EU preučuje možnosti za pomoč Rusiji
20. 08. 1998 14.51
Predsednik Evropske komisije Jacques Santer je, kot je danes sporočil tiskovni predstavnik komisije, naročil izdelavo študije o možnostih za pomoč Rusiji za prebroditev finančne krize.
UCI napovedala nove ukrepe proti dopingu
14. 08. 1998 13.16
Mednarodna kolesarska zveza (UCI) je na včerajšnjem zasedanju v Lausanni napovedala nove ukrepe proti jemanju nedovoljenih poživil. Po večdnevnih pogovorih s tekmovalci, vodji moštev in organizatorji tekmovanj so pri UCI sklenili, da je potrebno izboljšati sedanji sistem nadzora.
Sile zveze NATO za poseg na Kosovu pripravljene prihodnji teden?
07. 08. 1998 15.18
Sile zveze NATO bodo za poseg na Kosovu vojaško pripravljene prihodnji teden, vendar pa je za poseg potrebna ''pravna podlaga v skladu z mednarodnimi določili'', se je danes izvedelo iz neimenovanih diplomatskih virov v Bruslju.
Gospodarski forum Srednjeevropske pobude - Poslovne priložnosti in naložbe v vzhodno in srednjo Evropo
07. 08. 1998 13.22
V Zagrebu bo od 19. do 21. novembra potekal prvi Gospodarski forum Srednjeevropske pobude (SEP). Osnovno vodilo SEP je poglobitev in utrjevanje medsebojnega sodelovanja na celotnem področju srednje in vzhodne Evrope, izmenjava izkušenj pri procesu približevanja EU in pospeševanje preoblikovanja gospodarstev držav članic v tranziciji. V Srednjeevropsko pobudo (SEP) so poleg Slovenije vključene še Albanija, Avstrija, Belorusija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Madžarska, Italija, Makedonija, Moldavija, Poljska, Romunija, Slovaška in Ukrajina.
Obisk vodilnega predstavnika IMF v Moskvi
31. 07. 1998 13.08
Na dvodnevni obisk v Moskvo naj bi danes prispel prvi namestnik direktorja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Stanley Fischer.
Hrvaška bo sprožila zahtevo za izročitev Nade Šakić
26. 07. 1998 16.52
Hrvaško pravosodno ministrstvo je danes sporočilo, da bo sprožilo postopek za izročitev Nade Šakić Hrvaški, zahtevo za izročitev pa bodo Argentini izročili, ko bodo izpolnjene formalne predpostavke, potrjene z zakonom in mednarodnimi konvencijami.
Jelcin pozval parlament k hitremu sprejemu protikriznih zakonov
14. 07. 1998 12.46
Ruski predsednik Boris Jelcin je parlament danes pozval k hitremu sprejemu protikriznih zakonov. Mednarodni denarni sklad (IMF) pa je medtem opozoril na pomanjkanje denarja v lastnih blagajnah. Sklad, ki ga je močno obremenila že kriza v Aziji, bi se utegnil zaradi novega programa pomoči Rusiji znajti na robu plačilne sposobnosti.
Rusija bo do konca leta 1999 prejela skupno 22,6 milijarde dolarjev pomoči
14. 07. 1998 08.18
Rusija bo do konca leta 1999 dobila za 22,6 milijarde dolarjev mednarodne finančne pomoči. Samo do konca letošnjega leta bo prejela 14,7 milijarde dolarjev, je sporočil Anatolij Čubajs, predstavnik Rusije v pogajanjih z mednarodnimi finančnimi ustanovami.
Čubajs: Glavni problemi z IMF razrešeni; duma o vladnem programu 1. julija
24. 06. 1998 13.30
Glavne ovire za sprostitev prve tranše posojila Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Rusiji v vrednosti 670 milijonov dolarjev "so odstranjene", so po današnjih pogovorih med pomočnikom generalnega direktorja sklada Stanleyja Fischeraj in ruskimi predstavniki pod vodstvom Anatolija Čubajsa v Moskvi izjavili predstavniki Rusije in IMF.
Milošević in Afanasijevski soglasna
24. 06. 1998 12.10
Predsednik Zvezne republike Jugoslavije Slobodan Milošević je v Beogradu včeraj sprejel namestnika ruskega zunanjega ministra Nikolaja Afanasijevskega. Kot poroča Radio Beograd, sta se pogovarjala o "vprašanjih, pomembnih za mir in stabilnost na Balkanu".
Rugova: Osvobodilna vojska Kosova bi morala biti pod nadzorom
19. 06. 1998 13.14
Vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova je danes prvič izrazil mnenje, da bi Osvobodilna vojska Kosova morala biti pod nadzorom albanskih političnih sil na Kosovu.
Jelcin: Rusija ne potrebuje denarja
19. 06. 1998 11.07
Ruski predsednik Boris Jelcin je danes izjavil, da Rusija kljub sedanji finančni krizi ne potrebuje denarja.
Rusija potrebuje finančno pomoč
19. 06. 1998 09.02
Ruski predsednik Boris Jelcin je včeraj prvič priznal, da njegova država za premostitev globoke finančne krize potrebuje mednarodno finančno pomoč. Za stabilizacijo finančnih trgov je potrebnih 10 do 15 milijard dolarjev, je dejal Anatolij Čubajs, ki je v vladi pristojen za odnose z mednarodnimi finančnimi ustanovami. Obenem je Mednarodni denarni sklad v Washingtonu odločanje o naslednjem posojilu Rusiji v višini 670 milijonov dolarjev preložil na prihodnji teden.
Zunanji ministri tudi o razmerah na Balkanu
25. 05. 1998 09.29
Zunanji ministri Evropske unije bodo na današnjem zasedanju v Bruslju predvidoma precej pozornosti namenili razmeram na Kosovu in v luči dialoga med kosovskimi Albanci in Beogradom ocenili ukrepe proti ZR Jugoslaviji.
Brezposelnost na Madžarskem upada
03. 05. 1998 10.23
Po podatkih madžarskega ministrstva za delo se je brezposelnost v državi v aprilu v primerjavi z marcem zmanjšala z 10,3 odstotka na 9,8 odstotka. Ministrstvo je za izračun uporabilo podatke o prijavljenih brezposelnih. Zadnjič je bila brezposelnost na Madžarskem manj kot 10-odstotna maja 1992. Državni statistični urad je na osnovi vzorca, ki ga je možno primerjati z mednarodnimi izračuni, tudi ugotovil, da je bilo marca zaposlenih 3,672,500 ljudi, kar je za 60.000 več kot v začetku leta. Po podatkih urada je bila marca brezposelnost 7,9 odstotna, kar je bolje od 10,8 odstotnega povprečja v EU.
Varnostni svet: Sankcije proti Iraku ostajajo
28. 04. 1998 19.19
Gospodarske sankcije proti Iraku, ki jih je Varnostni svet ZN uvedel leta 1990, ostajajo nespremenjene, je po enodnevnem zasedanju v New Yorku povedal predsedujoči VS ZN, Japonec Hisaši Ovada. "V Varnostnem svetu ni bilo konsenza za spreminjanje sankcij," je povedal Ovada v ponedeljek po krajevnem času, potem ko je VS preučil poročili komisije ZN za razorožitev Unscom in Mednarodne agencije za jedrsko energijo.
ZDA ostro proti ukinjanju sankcij proti Iraku
28. 04. 1998 09.36
Varnostni svet OZN je v ponedeljek začel razpravo o reviziji sankcij proti Iraku. Diplomatski viri pri Varnostnem svetu menijo, da bodo zaradi odločnega ameriškega stališča sankcije ostale, take kot so, kljub predlogom nekaterih članic, da bi jih vsaj omilili. Rusija in Francija si prizadevata delno omejiti sankcije, ker naj bi Irak dokazal voljo za sodelovanje z mednarodnimi inšpektorji in ker ni dokazov o nadaljevanju jedrskega programa. Omenjeni državi sta predlagali, da bi ukinili embargo na trgovino z nafto, ki je zdaj dovoljena le, ko gre za nakup hrane in zdravil. Rusija in Francija poleg tega želita še pridobiti soglasje za ukinitev omejitev potovanj za člane iraških oblasti. Ameriški veleposlanik Bill Richardson je ostro nastopil proti kakršnimkoli omilitvam sankcij, ker Irak po mnenju ZDA še zdaleč ni izpolnil zahtev mednarodne skupnosti. Richardson je dejal, da Iraške oblasti še vedno ne dajejo vseh informacij o oborožitvenih programih, čeprav je bil dosežen določen napredek pri dostopu do predsedniških palač. Po trditvah diplomatskih virov bodo ZDA vztrajale pri svojem stališču in celo uporabile pravico veta. Razprava se bo nadaljevala popoldne, ko pričakujejo govor britanskega veleposlanika. Velika Britanija je glede Iraka doslej stala na strani ZDA.
Mandela brani Gadafija in Castra
27. 03. 1998 17.47
Južnoafriški predsednik Nelson Mandela je danes pozitivno ocenil "prave instinkte" ameriškega predsednika Billa Clintona v zvezi z mednarodnimi vprašanji, hkrati pa je dodal, da namerava še naprej ohranjati prijateljske vezi s Kubo, Libijo in Iranom. Kot je poudaril Mandela, voditelje omenjenih držav, ki so za ZDA sporni, podpira zato, ker gre za "moralno obveznost", saj meni, da "ne smemo zapustiti tistih, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih naše zgodovine." Fidel Castro in Moammar Gadafi sta namreč zvesto podpirala boj proti apartheidu v Južni Afriki. Mandela je prav tako kritiziral ameriško politiko do Iraka, svojemu sogovorniku pa je predlagal, naj ZDA svojim "nasprotnikom" predlagajo pogajanja, na katerih bi dosegli mirno rešitev spornih vprašanj, namesto da grozijo z vojaško silo. Kljub številnim nasprotjem v stališčih pa je južnoafriški voditelj izrazil "veliko spoštovanje" do Clintona. Ameriški predsednik je na skupni novinarski konferenci po pogovorih izjavil, da je v ameriškem interesu, da podpirajo "pozitivne spremembe" v afriškem življenju. Kot je poudaril, so te spremembe najboj vidne prav v Južni Afriki.
Beograd glede Kosova pričakuje jasno stališče
24. 03. 1998 17.48
Beograd od srečanja s predstavniki kontaktne skupine za BiH glede kosovskega vprašanja, ki bo jutri na gradu Petersberg pri Bonnu, "pričakuje jasno stališče proti odcepitvi in terorizmu". Srbska vlada je pripravljenost za dialog s kosovskimi Albanci dovolj jasno izrazila, je danes povedal veleposlanik ZRJ v Bonnu Zoran Jeremić. Zato po Jeremićevem mnenju nima nobenega pomena, da bi Zahod še naprej vršil pritisk na njegovo vlado. Jeremić je vodstvo kosovskih Albancev pozval, naj ponujene pogovore sprejmejo brez odlašanja in pogojev. Pristavil je še, da je treba najti rešitev, na podlagi katere se bo popolnoma spoštovalo manjšinske pravice Albancev v skladu z mednarodnimi pravili in določili srbske ustave.
Nadaljnje odlašanje pri izvajanju daytonskih sporazumov ne bo tolerirano
09. 01. 1998 10.40
Skupina predstavnikov petih držav - Združenih držav, Rusije, Velike Britanije, Francije in Nemčije, ki skuša prinesti mir Bosni in Hercegovini, je v skupnem sporočilu, objavljenem pozno sinoči, izrazila nezadovoljstvo zaradi počasnega uresničevanja Daytonskega sporazuma in zatrdila, da "ne bo prenašala nadaljnjega odlašanja". Če bosanski voditelji niso zmožni doseči dogovora o vrsti vprašanj, bo skupina podprla izrabo vseh pristojnosti visokega predstavnika ZN za BiH. Skupina je pozvala vlado BiH, naj v skladu z dogovorom iz avgusta lani nemudoma imenuje nove veleposlanike BiH in pri tem priskrbi enakomerno zastopanost vseh etničnih skupnosti. Skupina je poudarila, da morajo lokalne oblasti pospešiti oblikovanje novih mestnih uprav, sicer se bodo morale soočiti z mednarodnimi ukrepi.
Čubajs imenovan za vodjo komisije za odnose s finančnimi ustanovami
23. 12. 1997 10.06
Prvega podpredsednika ruske vlade Anatolija Čubajsa je vlada imenovala za vodjo nove medvladne komisije za odnose z mednarodnimi finančnimi in gospodarskimi ustanovami.
Slovenija mora temeljito pregledati, do kam je prišla na področju človekovih pravic
09. 12. 1997 14.41
Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak je v izjavi ob mednarodnem dnevu človekovih pravic, 10. decembru, med drugim poudaril, da mora Slovenija v jubilejnem letu, ko bomo proslavljali petdeseto obletnico razglasitve splošne deklaracije o človekovih pravicah, še posebej temeljito pregledati, do kam je prišla na svoji poti. Proslavljanje bo utemeljeno le, če bomo dosledni pri upoštevanju in spoštovanju s splošno deklaracijo, drugimi mednarodnimi akti in ustavo zagotovljenih pravic. Najboljša počastitev obletnice bo izboljšanje stanja na področjih, kjer je posameznik najpogosteje soočen s kršitvami pravic in nepravilnostmi. Država mora z nadzorstvenimi, izobraževalnimi in zakonodajnimi ukrepi poskrbeti, da pri njenem delovanju ne bo prihajalo do kršitev človekovih pravic, hkrati pa mora s svojim delovanjem zagotavljati spoštovanje človekovega dostojanstva vsakogar, ki živi v državi ali pride vanjo, je poudaril Bizjak. Dodal je, da izpolnjevanje obveznosti, ki si jih je naložila država do žrtev vojnega nasilja, žrtev teptanja pravic v povojnem obdobju in tistih, ki jim je bilo krivično odvzeto premoženje, poteka prepočasi.
Kučan zavrača t.i. lustracijske dokumente in predlaga sprejetje deklaracije z obsodbo povojnih množičnih pobojev
27. 11. 1997 12.02
Predsednik republike Milan Kučan je na dopoldanski novinarski konferenci podrobneje pojasnil svoje odklonilno stališče, ki ga je včeraj poslal državnemu zboru, o t.i. lustracijskih dokumentih in opozoril na svoj predlog, po katerem naj državni zbor v imenu Slovenije kot države naslednice sprejme deklaracijo o odnosu države Slovenije do pretekle medvojne in povojne zgodovine na slovenskih tleh ter izrazi obsodbo izvensodnega množičnega poboja po koncu druge svetovne vojne in svoje obžalovanje, da se je to zgodilo.