meja s Hrvaško
Kmalu pogajanja o Prevlaki
15. 02. 2001 00.00
Zvezni zunanji minister ZRJ Goran Svilanović je ocenil, da so odnosi med ZRJ in Hrvaško boljši, kot pa so bili. Tako se bodo lahko kmalu začeli pogovori o "celoti meja" med državama, pri tem bi Prevlaka bila le eno od vprašanj. Svilanović je ocenil, da je bil lanski črnogorski predlog o Prevlaki dober in da bi ga kazalo upoštevati. Do pogovorov naj bi prišlo čimprej. Enako je tudi glede sukcesije, pri kateri se po Svilanovićem mnenju pozablja dejstvo, da morajo države naslednice med seboj deliti tudi probleme, ki so pri tem nastale in skušati razlike obrniti v prednosti, ki jih prinašajo dobrososedski odnosi. Po Svilanovićevem mnenju je ena od zavor pri izboljšanju odnosev s Hrvaško tudi vprašanje aretacij obtoženih za vojne zločine, predvsem "vukovarske trojice". Svilanović je dejal, da nihče ne zanika zločinov, vendar pa obstaja v javnosti več pogledov in več dejstev o posameznih dogodkih. Zavzel se je za akcijo, v kateri bi se povedala resnica o zločinih posameznih Srbov, o zločinih posameznih Hrvatov, ali zločinih posameznih tretjih strani. To naj bi po njegovem bila naloga "komisije za resnico".
CDSMI za interpelacijo proti Ruplu
14. 02. 2001 00.00
Civilna družba Slovenije za mejo v Istri (CDSMI) je sporočila, da bo slovenskim parlamentarnim strankam poslala predlog za interpelacijo proti zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu zaradi njegovega nedržavotvornega obnašanja in poigravanja z nacionalnimi interesi. Predsednik CDSMI Frane Goljevšček je na novinarski konferenci v Izoli kot nedopustnega, neodgovornega, nedržavotvornega ter nacionalno škodljivega označil Ruplov predlog, da bi pri reševanju vprašanja meje na morju s Hrvaško poiskali v stičišču slovensko-hrvaško-italijanske meje točko, kjer bi začrtali prostor, ki bi bil nikogaršnji in hkrati od vseh, ter tako rešili vprašanje slovenskega dostopa do mednarodnih voda in omogočili Hrvaški stik z Italijo.
Bavčar o hrvaško-slovenski meji
12. 02. 2001 00.00
Sloveniji je veliko do tega, da Hrvaška z EU čimprej sklene pridružitveni sporazum, je v pogovoru za današnjo izdajo zagrebškega Vjesnika dejal slovenski minister za evropske zadeve Igor Bavčar. Glede schengenske meje na meji med Slovenijo in Hrvaško pa je Bavčar pojasnil, da bo režim odvisen od tega, kako hitro se bo Hrvaška vključevala v evropske integracije, kako bo sposobna reševati vprašanje nezakonitih migracij, v kolikšni meri bo sprejemala evropsko zakonodajo. Vse to so pomembna dejstva, ki bodo lahko olajšala prehod hrvaških državljanov in blaga na območje EU oziroma preko slovensko-hrvaške meje, je dejal Bavčar.
Drnovšek bo obiskal sosede
15. 01. 2001 00.00
Premier Janez Drnovšek je v izjavi, ki so jo objavili na spletni strani vlade, napovedal, da se namerava v naslednjem mesecu sestati s predsedniki vlad vseh sosednjih držav. Pojasnil je, da bodo srečanja usmerjena v utrjevanje dobrososedskih odnosov in v reševanje odprtih vprašanj, med katerimi jih je največ v odnosih s Hrvaško. Drnovšek meni, da ta vprašanja izhajajo iz preteklosti, iz skupnega življenja v nekdanji SFRJ, medtem ko so tekoči odnosi razmeroma dobri in sta jih državi urejali v številnih dvostranskih sporazumih podpisanih v zadnjih letih. Glede na to, da je sedaj politični položaj v obeh državah stabilen in ob dejstvu, da obe vladi izražata interes za urejanje odprtih vprašanj, se po mnenju Drnovška ponuja resna priložnost, da državi napravita črto nad preteklostjo in se usmerita v evropsko prihodnost.
Hrvaška vlada o strategiji pogajanj
10. 01. 2001 00.00
Hrvaška vlada naj bi jutri na zaprtem delu svoje redne seje razpravljala o strategiji pogajanj s Slovenijo, poročajo danes hrvaški mediji. To razpravo je sicer že prejšnji teden na zadnji seji vlade napovedal hrvaški zunanji minister Tonino Picula. Hrvaška stran bo slovenski predlagala, da se o vrsti nerešenih vprašanj ne bi pogajali v paketu, pač pa posamič, je za novinarje danes izjavil Picula. Picula je še dejal, da bo Sloveniji predlagal reševanje najprej lažjih in šele potem težjih vprašanj.
Letos boljši odnosi s Hrvaško
02. 01. 2001 00.00
Potem ko v minulem letu pri reševanju odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško ni prišlo do napredka kljub številnim izjavam politikov obeh držav o njihovi rešljivosti, naj bi po napovedih Ljubljane v odnosih med državama leta 2001 nastopili boljši časi. Zunanji minister Dimitrij Rupel je ob izteku minulega leta ureditev odnosov s Hrvaško izpostavil kot eno od prednostnih nalog vlade in menil, da je odprta vprašanja moč rešiti v nekaj mesecih. Napovedano je srečanje notranjih ministrov, vendar o datumu še ni govora.
Proti Jorasu vložili prijavo
28. 12. 2000 00.00
Istrska policijska uprava je včeraj sporočila, da so proti Jošku Jorasu vložili prijavo zaradi prekrška, ker je v torek ob slovenskem dnevu samostojnosti na svoji hiši v Škrilah izobesil slovensko zastavo in zastavo občine Piran, je v današnji izdaji poročal hrvaški dnevnik Večernji list. Tiskovna predstavnica uprave je dodala, da so Jorasa prijavili zaradi kršenja zakona o javnem redu in miru ter da je Joras po opozorilu policije zvečer zastavi umaknil.
Na današnji seji vlade
21. 12. 2000 00.00
Vlada je sprejela program kratkoročnih ukrepov v zvezi z odstranjevanjem odpadkov živalskega izvora zaradi preprečitve tveganja okužbe z BSE. Potem ko je vlada sprejela šestmesečno prepoved uporabe mesno-kostne moke, je namreč spoznala, da se moka tudi po preteku tega roka ne bo uporabila za prehrano živali, je povedal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Radovan Tavzes. Mesno-kostno moko, ki jo iz živalskih odpadkov izdeluje ljubljanski Koto, bo zato potrebno uničiti. Vlada je tako sprejela uredbo o vpeljavi javne službe za odstranjevanje živalskih odpadkov, z mednarodnim razpisom pa namerava poiskati najugodnejšo možnost sežiga mesno-kostne moke. Ministrstva za okolje in prostor, za kmetijstvo ter za finance pa je vlada zadolžila, da pripravijo dolgoročne ukrepe za financiranje uničevanja mesno-kostne moke, tako da bi v kar najmanjši meri prizadeli slovenske pridelovalce mesa.
Picula o odnosih s Slovenijo
20. 12. 2000 00.00
Po parlamentarnih volitvah, ki so letos potekale v obeh državah, sta Hrvaška in Slovenija dobili stabilni vladi, ki lahko brez strahu začneta odprto in iskreno reševati vrsto nerešenih vprašanj, ki predolgo obremenjujejo odnose med Zagrebom in Ljubljano, je za hrvaško televizijo ocenil hrvaški zunanji minister Tonino Picula. Picula je bil pozno sinoči skupaj z nekdanjima hrvaškima zunanjima ministroma Matejem Granićem in Zvonimirjem Šeparovićem ter nekdanjim hrvaškim veleposlanikom v Ljubljani Ivico Maštrukom gost v oddaji Forum, posvečeni hrvaški zunanji politiki in odnosom s sosednjimi državami.
Vjesnik o slovensko-hrvaškem vprašanju
28. 10. 2000 00.00
Problem meje v Piranskem zalivu še naprej ostaja najpomembnejši spor med Hrvaško in Slovenijo. Kot poroča današnji Vjesnik, je že nekdanja hrvaška oblast Sloveniji ponudila "širok in neškodljiv" dostop na odprto morje za ladje in letala prek Piranskega zaliva. Slovenija pa že od vsega začetka želi "čisti teritorialni izhod" na odprto morje. Po pisanju časnika takšna zahteva stremi po spremembi že obstoječih meja, medtem ko hrvaški predlog "svobodnega prehoda" sploh ne zadeva določanja mejne črte.
Vzpostavitev zunanje meje
28. 10. 2000 00.00
Letos poleti so v Sloveniji končno stekle intenzivne priprave na vzpostavitev bodoče zunanje meje Evropske unije. V slovenskem primeru gre za mejo s Hrvaško, na kateri bo treba zagotoviti izvajanje določil Schengenskega sporazuma, pa tudi carinski, fitosanitarni in veterinarski nadzor v skladu z evropskimi standardi. Če je bilo na vsebinskem področju opravljenega že precej dela, pa so na terenu precejšnji zaostanki za predvidenimi roki.
Meja v Piranskem zalivu je že narisana?
28. 09. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je zanikalo pisanje novinarja Vlada Zagorca v včerajšnji izdaji Večernjega lista pod naslovom Meja v Piranskem zalivu je že narisana. Ministrstvo poudarja, da hrvaškim oblastem doslej ni bil predan še noben dokument, ki bi zarisoval mejo v Piranskem zalivu, zato navedbe novinarja ne držijo. Po trditvah hrvaškega dnevnika je vest, da je predlog hrvaško-slovenske morske meje že na papirju, potrdil tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Narisana naj bi bila tako, da zadovolji tako hrvaški interes, da zadrži neposredno mejo z Italijo, kot tudi interes Slovenije za neposreden dostop iz slovenskega teritorialnega morja do mednarodnih voda Jadrana in za celovitost Piranskega zaliva.
DSHP za ratifikacijo maloobmejnega sporazuma
13. 03. 2000 12.42
Društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva (DSHP) je pobudnik za skupno zahtevo vseh občin, ki mejijo s Hrvaško, da slovenski državni zbor znova obravnava zakon o ratifikaciji sporazuma o obmejnem in prometnem sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško. Sestanek obmejnih občin in DSHP bo danes v Čatežu, kjer želijo sprejeti skupno zahtevo, naj državni zbor znova obravnava in sprejme omenjeni zakon.
Šuklje poročal dogodkih v Hotizi
09. 03. 2000 20.14
Minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel je na novinarski konferenci po seji vlade na vprašanje o stališču vlade do zadnjih dogodkov v Hotizi med drugim dejal, da je ministrski zbor danes poslušal poročilo notranjega ministra Boruta Šukljeta o njegovih pogovorih s hrvaškim kolegom pred nekaj dnevi.
Hotižani ponavljajo svoje zahteve
05. 03. 2000 17.34
Predstavnik predsednika vlade, zunanjega in notranjega ministrstva ter ministrstva za okolje in prostor so se danes v Lendavi srečali s predstavniki krajanov Hotize. Srečanje je potekalo za zaprtimi vrati. Lendavski župan Jože Kocon je na novinarski konferenci po sestanku povedal, da so Hotižani predstavnikom vlade in ministrstev ponovili svoje zahteve o čimprejšnji določitvi meje s sosednjo republiko Hrvaško, ponovno uvedbo mejnega statusa quo oziroma vzpostavitev stanja, ki je veljalo pred osamosvojitvijo Slovenije ter ukinitev dvolastniških izkaznic in s tem zagotovitev prostega gibanja po obmejnem območju vsem slovenskim državljanom.
Kučan s Hotižani o obmejni problematiki
26. 02. 2000 10.35
Na povabilo krajanov Krajevne skupnosti Hotiza se je slovenski predsednik Milan Kučan danes sestal z njihovimi predstavniki. Pogovor je tekel o obmejni problematiki in o zadnjih dogodkih na slovensko-hrvaški meji v Hotizi.
Predsednik Kučan v Zagrebu
19. 02. 2000 10.02
Slovenski predsednik Milan Kučan se je včeraj na kratkem, a vsebinskem pogovoru z madžarskim kolegom Arpadom Goenczom v Zagrebu pogovarjal predvsem o Hrvaški ter razmerah v Evropi. Predsednika sta izpostavila, da prinaša nova Hrvaška veliko upanje in pričakovanje, da pa bo morala sama najti moč za ureditev svojih notranjih problemov.
Slovenski forum za Istro brez meja
14. 11. 1999 17.34
Slovenski forum se je v izjavi za javnost ob vnovičnem sprejemanju sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško med drugim zavzel za Istro brez meja. Omenjena zunajparlamentarna politična stranka s sedežem v Izoli podpira vsak meddržavni sporazum o sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, ki rešuje življenjske težave ljudi, ki jih je povzročila meja. So pa proti temu, da bi takšni sporazumi prejudicirali državno mejo in sklepe slovenskega parlamenta v zvezi z jurisdikcijo v Piranskem zalivu.
Slovenski forum za Istro brez meja
14. 11. 1999 12.54
Slovenski forum se je v izjavi za javnost ob vnovičnem sprejemanju sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško med drugim zavzel za Istro brez meja. Omenjena zunajparlamentarna politična stranka s sedežem v Izoli podpira vsak meddržavni sporazum o sodelovanju med Slovenijo in Hrvaško, ki rešuje življenjske težave ljudi, ki jih je povzročila meja.
Preobrat v aferi Zavrč
22. 10. 1999 20.51
V aferi Zavrč je prišlo do preobrata. Odvetnik enega od dveh nekdanjih pripadnikov obveščevalno-varnostne službe, ki ju je januarja lani pri Zavrču zajela hrvaška policija, trdi, da obveščevalca s kombijem sploh nista prečkala državne meje.
Neurejeni mejni prehodi s Hrvaško
08. 10. 1999 20.37
Na današnji dan pred osmimi leti so slovenski cariniki tudi dejansko začeli varovati mejo s sosednjo Hrvaško. S tem je bila organizirana tista prava meja. Od osamosvojitve pa je na slovensko-hrvaški nastalo že 26 cestnih mejnih prehodov in 8 železniških.
Slovenski cariniki že osem let na novih mejah
08. 10. 1999 10.25
Na današnji dan, pred osmimi leti, so slovenski cariniki začeli dejansko varovati tudi državno mejo s Hrvaško. S tem je bila organizirana ''prava'' meja, in sicer tudi s stališča varovanja prehoda blaga preko carinske črte. Kot je za STA povedal generalni direktor Carinske uprave Republike Slovenije Franc Košir, so na ta dan cariniki izjemno ponosni.
Preloženo srečanje Drnovšek - Mateša
13. 07. 1999 20.48
Jutri bi se morala v Ljubljani sestati predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in hrvaški premier Zlatko Mateša. Srečanje pa so nepričakovano preložili.
Slovenski turizem je v veliki meri odsev slovenskih meja
13. 04. 1999 20.26
Meje so v vsaki državi zrcalo stanja v njej in nič drugače ni tudi v Sloveniji. Če turist ni zadovoljen s storitvijo na meji, se največkrat v državi, v katero se nameni, ne bo zadržal prav dolgo. V minulem letu so slovenski in tuji državljani meje na 151 mejnih prehodih prestopili več kot 184-milijonkrat, urejenosti slovenskih mejnih prehodih ter gostoljubnosti mejnih organov pa je bil namenjen tudi današnji posvet, ki so se ga udeležili predstavniki državnih, turističnih in obmejnih organov, na čelu z ministrom za malo gospodarstvo in turizem Jankom Razgorškom.
Ukrepi slovenske policije za zagotavljanje varnosti znotraj naše države
25. 03. 1999 18.35
Slovenska policija je zaradi vojaških posegov zveze NATO na izbrane cilje v Zvezni republiki Jugoslaviji (ZRJ) začela izvajati določene ukrepe, s katerimi bi zaščitila slovensko državno mejo in slovenske državljane, glede varovanja meja pa je ves čas tudi v stikih s hrvaškimi in madžarskimi varnostnimi organi.
Nerešeno vprašanje slovensko-hrvaške meje skupni neuspeh
16. 02. 1999 10.47
Slovenija in Hrvaška od leta 1992 nista dosegli dogovora o meji na kopnem in morju, kar je njun skupni neuspeh, saj nerešeno vprašanje meje vpliva na odnose med državama, je v današnjem pogovoru za hrvaško agencijo Hina dejal vodja Jadranskega zavoda HAZU in strokovnjak za mednarodno pravo Vladimir Djuro Degan.
Kajin: Zaselki Mlini, Bužini, Škodelin in Škrile pripadajo hrvaškemu delu Istre
22. 01. 1999 18.01
Potem ko so prebivalci zaselkov Mlini, Bužini, Škodelin in Škrile ob hrvaško-slovenski meji v Istri izrazili nezadovoljstvo nad zadnjimi pogovori zunanjih ministrov Slovenije in Hrvaške - po njihovih ocenah namreč zaselki pripadajo občini Piran - in v zvezi s tem napovedali protest, je predsednik skupščine istrske županije Damir Kajin danes zatrdil, da zaselki nesporno spadajo v hrvaški del Istre.
Kačić: Nismo še blizu sporazuma o kopenski meji s Slovenijo
27. 11. 1998 14.18
Hrvaška in Slovenija se še vedno nista približali sporazumu o medsebojni kopenski meji, saj je ostalo nerešenih nekaj odprtih vprašanj, je za hrvaško tiskovno agencijo Hina dejal predstojnik hrvaškega Urada za meje Hrvoje Kačić.
Moskva, Zagreb in Atene o kosovski krizi
06. 03. 1998 17.27
Moskva je danes opozorila Zahod pred morebitnim vmešavanjem v jugoslovanske notranje zadeve v zvezi s kosovskim vprašanjem, je sporočilo rusko zunanje ministrstvo. Na dogodke na Kosovu se je danes odzval tudi uradni Zagreb, ki "podpira ozemeljsko celovitost vseh evropskih držav v duhu Pakta o stabilnosti v Evropi ter temeljnih načel OVSE." Tudi grški zunanji minister Teodoros Pangalos je v Beogradu danes izjavil, da se Grčija zavzema za ohranjanje nacionalnih držav na Balkanu in nasprotuje spremembam meja.