meja
Srečanje Baraka in Arafata
22. 07. 2000 11.10
Izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat sta se na povabilo ameriške državne sekretarke Madeleine Albright včeraj, dvanajsti dan izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanj v ameriškem Camp Davidu, udeležila skupnega kosila, poročajo ameriški viri. To je prvo, sicer neuradno srečanje Baraka in Arafata po enem tednu, kosilo pa naj bi po navedbah tiskovnega predstavnika ameriškega zunanjega ministrstva večino časa potekalo v sproščenem vzdušju.
Rodmana spoznali za krivega
19. 07. 2000 13.24
Dennisa Rodmana, nekdanjega ''enfant terribla'' severnomeriške poklicne košarkarske lige NBA, je okrajno sodišče v Newport Beachu v ameriški zvezni državi Kalifornija spoznalo za krivega in mu zaradi vožnje v vinjenem stanju naložilo kazen v višini 2.000 ameriških dolarjev ter trimesečno protialkoholno zdravljenje.
Otvoritev 9. srednjeevropskega festivala
18. 07. 2000 10.02
S koncertom Praških simfonikov so v soboto v kulmbaškem Plassenburgu odprli 9. srednjeevropski festival. Pod geslom ''Gledamo v isto ogledalo ... vera, ljubezen, upanje'' bo v nemških zveznih deželah - na Bavarskem in Saškem , ter na Češkem potekalo 52 prireditev, ki naj bi pripomogle k zlitju meja v Evropi in njihovem preseganju v miselnosti ljudi. Vedno bolj razširjen festival poteka pod pokroviteljstvom nemškega kanclerja Gerharda Schröderja, češkega premiera Miloša Zemana in saškega premiera Kurta Biedenkopfa. Do 10. septembra se bodo na festivalu zvrstile skorajda vse umetniške zvrsti, od klasične glasbe do jazza in razstav v naravi. Načrtovane so tudi mednarodne delavnice in srečanja.
Najbolj težavna pogajanja doslej
17. 07. 2000 12.55
Ameriški predsednik Bill Clinton je ocenil, da so bližnjevzhodna mirovna pogajanja med Izraelci in Palestinci v Camp Davidu izredno težavna. Po predsednikovih besedah so to doslej najtežja pogajanja v katerih je sodeloval, težja od vseh pogajanj z Irci, tistih v Daytonu in od dosedanjih posredovanj med Palestinci in Izraelci. Navkljub temu je bil Clinton v nedeljo bolj optimističen glede izida pogajanj kot preteklo sredo, ko sta obe delegaciji pripotovali na pogajanja. Medijski mrk glede poteka pogajanj v Camp Davidu, kjer Izraelci in Palestinci pod vodstvom izraelskega premiera Ehuda Baraka in palestinskega voditelja Jaserja Arafata skušajo doseči dogovor o najtežjih spornih vprašanjih kot je status Jeruzalema, vrnitev palestinskih beguncev v Izrael in umik izraelskih naselbin z Zahodnega brega in Gaze ter nadzor nad vodnimi viri, je še vedno v veljavi.
Dvojezične gledališke prireditve Meja na reki
16. 07. 2000 09.47
Dvojezične gledališke prireditve Meja na reki - Grenze im Fluss bodo v obmejnih in sosednjih mestih Gornja Radgona (Slovenija) in Bad Radkersburg (Avstrija) letos od 16. do 30. julija potekale že šestič. Tema letošnjih meje presegajočih gledaliških prireditev je ''Zadnja postaja. Hrepenenje!'' Odprtje je bilo predvčarajšnjim na mostu čez Muro med Gornjo Radgono in Bad Radkerburgom. Nastopili sta pihalni godbi iz Bad Radkersburga in Gornje Radgone, Boris Ostan z dramskim odlomkom, Janez Škof s pesmimi, pevska zbora iz Avstrije in Slovenije ter Liz King.
Zastave - skupni razstavni projekt
15. 07. 2000 16.51
V galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) so odprli razstavo Zastave, ki sodi v okvir tradicionalnega sodelovanja med Italijo, Avstrijo in Slovenijo v okviru IntArta. Deset likovnih umetnikov iz omenjenih dežel je temo - zastavo - obdelalo tako na klasičen način in formatu primerni likovni podobi kot na način sodobne prostorske instalacije. Zveza društev je sodelujoče umetnike izbrala skupaj s sodelavci Centra Friulani Arte Plastiche iz Vidma ter Kunstvereina iz Celovca.
Trbižu zimska univerzijada 2003
14. 07. 2000 18.24
Italijanski Trbiž je v Pekingu na glasovanju dobil ''dvoboj'' z avstrijskim Seefeldom in bo tako leta 2003 prizorišče zimske univerzijade. Trbiž bo z idejo ''Senza Confini'' (brez meja) univerzijado razširil na avstrijsko Koroško in po vsej verjetnosti tudi Slovenijo. Zanesljivo je, da bodo alpske discipline v Avstriji, Planica pa naj bi gostila skakalce. Na univerzijadi bo sodelovalo 1.600 športnikov iz 50 držav.
Bo Izrael priznal palestinsko državo?
13. 07. 2000 19.19
Ameriški posredniki iz Camp Davida so sporočili, da so se Izraelci in Palestinci danes v Camp Davidu začeli pogajati o glavnih spornih vprašanjih. Ameriški predsednik Bill Clinton zaenkrat ne bo predstavil lastnih idej za rešitev glavnih vprašanj - vprašanja statusa Jeruzalema, ki ga obe strani želita za prestolnico, meja palestinske države in treh milijonov palestinskih beguncev.
6. gledališka prireditve Meja na reki
12. 07. 2000 14.55
Dvojezične gledališke prireditve Meja na reki - Grenze im Fluss bodo v obmejnih in sosednjih mestih Gornja Radgona (Slovenija) in Bad Radkersburg (Avstrija) letos od 16. do 30. julija potekale že šestič. Tema letošnjih meje presegajočih gledaliških prireditev je Zadnja postaja. Hrepenenje! Sodelovalo bo več mednarodnih umetnikov, med drugim Erika Pluhar, Miguel Herz Kestranek, Cornelia Koendgen, Hans Piesbergen, Ernst Konarek, Zazie de Paris, Janez Škof, Boris Ostan, Jette Ostan Vejrup, Saša Pavček, Maja Novak in Jovita Dermota. Program obsega gledališke produkcije, gledališka gostovanja, literarne večere in matineje, koncerte, poseben program za otroke, skupinsko razstavo in simpozij.
Pogovori Clintona z Barakom in Arafatom
11. 07. 2000 21.00
Izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat sta danes v Camp Davidu pod pokroviteljstvom ameriškega predsednika Billa Clintona začela srečanje, na katerem bosta skušala doseči okvirni sporazum glede treh glavnih točk pogajanj: statusa Jeruzalema, umika judovskih naselbin s palestinskega ozemlja in vračanja palestinskih beguncev. Clinton naj bi se najprej ločeno sestal z obema voditeljema, nato pa bodo sledili skupni pogovori, je povedal tiskovni predstavnik Bele hiše Joe Lockhart.
Gledališki festival Meja na reki
11. 07. 2000 14.02
V Gornji Radgoni in avstrijski Radgon se bo letos že šestič odvijal avstrijsko-slovenski gledališki festival <I>Meja na reki</I>. Naslov letošnje prireditve, ki bo potekala od 16. do 30. julija, <I>je Zadnja postaja: Hrepenenje</I>, ki opozarja na sosednji regiji, ki sta ločeni, a vendarle povezani.
Festival povezuje tri dežele
11. 07. 2000 12.34
Furlanija Julijska krajina, avstrijska Koroška in Slovenija na področju turizma v projektu treh dežel prvič letos pripravljajo serijo treh glasbenih festivalov pod skupnim imenom Brez meja. Prvi izmed treh festivalov se bo začel 13. julija v Trbižu, drugi festival bo potekal na Bledu od 4. do 6. avgusta. Projekt Brez meja pa se bo končal v Celovcu, kjer bo od 31. avgusta do 2. septembra potekal še tretji festival.
Predsednik avstrijskega ustavnega sodišča v Sloveniji
10. 07. 2000 18.41
Na povabilo predsednika državnega sveta Toneta Hrovata je sinoči na dvodnevni obisk v Slovenijo prispel predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich. Gost se je danes najprej srečal s predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom, nato pa je imel predavanje na temo Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Za Adamowicha je ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.
Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem
10. 07. 2000 17.31
Napetost med parlamentom in ustavnim sodiščem je naravna in nujna v vsaki državi z ustavnim sodiščem, ki nadzoruje spoštovanje ustave v zakonskih aktih, je zatrdil predsednik avstrijskega ustavnega sodišča Ludwig Adamovich na svojem predavanju z naslovom Razmerje med parlamentom in ustavnim sodiščem. Pripravili so ga državni svet, vlada ter Zveza društev pravnikov Slovenije. Za Adamowicha je bolj ključno vprašanje, do kje segajo pravice ustavnega sodišča, predvsem z vidika interpretacij določenih ustavnih določil, saj so ustave pisane praviloma na splošno in kratko, kar pa ponuja številne različne razlage. Ravno na tej točki po predavateljevem mnenju prihaja do omenjene napetosti med parlamentom in ustavnim sodiščem. Meja med političnimi principi parlamenta, ki simbolizira načelo demokracije, in principi pravne države, ki jih zastopa ustavno sodišče, ni jasna. Njena transparentnost pa je odvisna tudi od urejenosti delitve oblasti in stopnje demokratične kulture v neki državi. Razvoj ustavnih sodišč po svetu (ta so se pospešeno oblikovala predvsem po drugi svetovni vojni) je vzpodbudilo predvsem notorično kršenje človekovih pravic in avtoritarnost oblasti, je dejal Adamovich. V sodobni pluralistični demokraciji smo zato na ustavnih sodiščih priča vedno znova ponavljajočim se konfliktom med splošnim interesom in interesom posameznika.
Konferenca o aidsu v JAR
10. 07. 2000 09.25
V Durbanu v Južnoafriški republiki se je včeraj, z govorom južnoafriškega predsednika Thaba Mbekija, začela 13. svetovna konferenca o aidsu, ki se je udeležuje 10.000 znanstvenikov z vsega sveta. Znanstvena nekomercialna organizacija Mednarodna pobuda za cepivo proti aidsu (IAVI), ki si od leta 1996 prizadeva za razvoj vsem dostopnega cepiva proti aidsu, se je pred konferenco zavzela, da bi bila cepivo in zdravila proti aidsu v bodoče dostopna tudi revnim državam in to ne z desetletnimi zamudami. Organizacija Zdravniki brez meja in drugi aktivisti pa so kritizirali premajhno politično voljo, da bi bilo zdravljenje okužbe z virusom HIV dostopno tudi v državah v razvoju.
Eksploziji na severnem Kavkazu
09. 07. 2000 20.13
Rusijo spet pretresajo eksplozije. Kar dve sta odjeknili v kavkaških mestih Vladikavkaz in Rostov na Donu ter zahtevali pet življenj, 22 ljudi pa je ranjenih. O eksploziji v Rostovu na Donu, kjer je sedež predstavništva za Severni Kavkaz, je znano le, da je terjala dve življenji. Odgovornosti za napad za zdaj ni prevzel še nihče, ruska televizijska postaja NTV pa je poročala, da ''ni nobenega dvoma'', da gre za napad čečenskih upornikov.
Konferenca Sindrom mejne črte
04. 07. 2000 13.38
Po burni uvodni novinarski konferenci, slavnostnem odprtju in okrogli mizi mednarodnih kustosov evropskega bienala sodobne umetnosti Manifesta 3 v zadnjih dneh junija bo pod okriljem te največje dvoletne prireditve letos na stari celini v Cankarjevem domu v Ljubljani v petek in soboto, 7. in 8. julija, potekala še mednarodna konferenca z naslovom Sindrom mejne črte (Borderline Syndrome), kakor si jo je zamislila Renata Salecl.
Tradicionalni piknik slovenskih izseljencev
03. 07. 2000 14.39
Na gradu Bogenšperk pri Litiji je potekal tradicionalni piknik slovenskih izseljencev, imenovan Srečanje v moji deželi. Prireditev, na kateri se je zbralo okoli 5.000 ljudi, je organizirala Slovenska izseljenska matica. Na osrednji kulturni prireditvi je izseljence in njihove sorodnike nagovoril tudi predsednik države Milan Kučan.
Prevod knjige Vidno in nevidno
28. 06. 2000 16.51
V slovenščini je v zbirki Phainomena, ki jo z založnikom Novo revijo izdaja Fenomenološko društvo v Ljubljani, kot 13. knjiga izšlo delo Vidno in nevidno francoskega fenomenologa Maurica Merleau-Pontyja (1908-1961). Knjiga je nastala ob koncu 50-ih in v začetku 60-ih let, izšla pa leta 1964, po avtorjevi smrti. To je obenem prva knjižna izdaja kakega dela omenjenega misleca, ki je vplival na francoski strukturalizem in ki ga v zadnjih letih nanovo ''odkrivajo'', objavljajo in pišejo razprave o njem tudi izven meja njegove domovine. Vidno in nevidno je prevedla Ana Samardžija in delo skupaj s piscem spremne besede dr. Tinetom Hribarjem danes predstavila v klubu Nove revije.
Razstava slik Jadrana Lenarčiča
25. 06. 2000 12.05
V piranski galeriji Meduza 2 bo v okviru 7. mednarodnega simpozija o robotski kinematiki drevi ob 21.30 otvoritev razstave slik Jadrana Lenarčiča. Razstavljene bodo slike v mešani tehniki na platnu ali papirju, ki se motivno navezujejo na materialno in duhovno obličje Mediterana.
Manifesta 3 uradno odprta
24. 06. 2000 16.19
Pred Mednarodnim grafičnim likovnim centrom v parku Tivoli v Ljubljani so opolnoči tudi uradno odprli evropski bienale sodobne umetnosti Manifesta 3. O letošnji največji tovrstni likovni prireditvi v Evropi, na kateri se predstavlja 59 v glavnem še neuveljavljenih umetnikov mlajše generacije z različnih koncev celine, so umetnike, kustose, likovne kritike, novinarje in druge goste nagovorili predsednik nacionalnega odbora Manifeste 3 Jožef Školč, minister za kulturo Rudi Šeligo in predsednik mednarodnega odbora Manifeste 3 Henry Meyric Huges.
Sprejem na obrambnem ministrstvu
23. 06. 2000 17.04
Obrambni minister Janez Janša je danes na ministrstvu za obrambo pripravil sprejem ob dnevu državnosti, na katerega so bili vabljeni člani koordinacijske skupine, ki je leta 1991 vodila obrambo Slovenije in svojci padlih v vojni za osamosvojitev. V svojem nagovoru je Janša poudaril, da so vsi, ki so se v takratnem kritičnem položaju odzvali klicu domovine, postavili temeljni kamen za današnjo suvereno državo.
OPEC povečal proizvodnjo nafte
22. 06. 2000 07.35
Ministri za nafto Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) so se dogovorili o povišanju dnevne proizvodnje nafte po 1. juliju za tri odstotke, so sporočili udeleženci izrednega zasedanja ministrov OPEC na Dunaju. Po besedah katarskega ministra za nafto Abdulaha bin Hamada al Atijaha se bo proizvodnja povečala za 708.000 sodčkov nafte na dan.
Evropska komisija grozi FIFA
19. 06. 2000 20.42
Evropska komisija je od Mednarodne nogometne zveze (FIFA) zahtevala, naj čimprej spremeni pravila za klubska prestopanja nogometašev, sicer bo trenutno veljavni pravilnik razveljavila.
Podpisan obmejni sporazum
13. 06. 2000 12.50
Saudova Arabija in Jemen sta sklenila sporazum o skupnih mejah in tako končala že 60 let trajajoči spor. Časniki v Saudovi Arabiji so danes poročali, da sta ''dokončni in trajen'' sporazum podpisala zunanja ministra obeh drŽav v okviru obiska jemenskega predsednika Ali Abdalaha Saleha v Saudovi Arabiji.
Prvi celovečerec Maje Weiss
06. 06. 2000 18.52
Prva klapa prvega celovečerca sicer izkušene in potrjene cineastke Maje Weiss z naslovom Varuh meje bo padla v četrtek, 15. junija, ob 11. uri v slikoviti vasici Fara ob reki Kolpi. Psihološki triler Varuh meje, prvi domači celovečerni film, ki ga bo podpisala ženska režiserka, bodo snemali do sredine avgusta v Beli Krajini. Film producira Bela Film s pomočjo Filmskega sklada RS in TV Slovenija. Maja Weiss se je na svoj prvi ''veliki'' film pripravljala štiri leta, kaj več pa bo o filmu slišati na srečanju z njegovimi ustvarjalci v torek, 13. junija, v ljubljanski knjigarni Konzorcij.
Organizatorji Zlatega bobna obljubljajo pestro jesen
31. 05. 2000 09.52
Organizatorji <A HREF=http://www.goldendrum.com target=_blank> Zlatega bobna </A>obljubljajo, da bo letošnji oglaševalski festival, ki bo potekal od 2. do 6. oktobra, še večji in bogatejši kot do sedaj. Festivalsko dogajanje, ki je bilo doslej omejeno na Portorož, se bo letos razširilo tudi v Piran, Izolo in Koper. Za prestižne nagrade Zlatega bobna, največjega oglaševalskega festivala vzhodno od Cannesa, se bodo v letošnjem letu potegovali tudi kandidati izven meja Nove Evrope.
V Umagu simpozij o Fulviu Tomizzi
28. 05. 2000 18.30
V Umagu se je končal prvi mednarodni simpozij o Fulviu Tomizzi, posvečen lani umrlemu tržaškemu pisatelju istrskega rodu. Razpravljavci so poudarili vlogo Tomizze kot povezovalca dveh različnih svetov; italijanskega in slovanskega, prostora med rodno Istro in Trstom. Tomizza je Istri v književnosti podelil pomembno mesto, hkrati pa se je postavil na stran ponižanih, med katerimi imajo posebno mesto tudi Slovenci. Individualne usode je slikal skozi ženske like in med temi je bila v Umagu največkrat omenjena Francisca iz istoimenskega romana, Slovenka, v katero je Tomizza položil tudi zgodovinsko usodnost nepremagljivih meja in ovir.
Jutri nov predor na železnici
28. 05. 2000 16.20
Na trasi nove neposredne železniške povezave med Slovenijo in Madžarsko bodo jutri predrli 320 metrov dolg predor pri Stanjevcih. To bo tudi edini predor na 24,5 kilometra dolgi progi do madžarske meje in po 33 letih prvi novi predor na progah Slovenskih železnic (SŽ).
Sklenjena sindikalna konferenca
27. 05. 2000 16.53
V slovenski prestolnici se je danes sklenila tridnevna sindikalna konferenca, ki jo je v sodelovanju z evropsko komisijo sklicala evropska konfederacija sindikatov. Udeleženci iz tranzicijskih držav in nekateri gosti iz EU so obravnavali vprašanje uveljavljanja direktive EU o evropskih svetih delavcev v državah kandidatkah za vstop v EU. Omenjena direktiva delavcem v multinacionalkah, ki imajo sedež izven območja EU, ne omogoča soupravljanja in sodelovanja v organih na ravni multinacionalk. Globalizacija ne pozna meja, širjenje multinacionalk pa zajema tudi države izven prostora EU, zato sindikalisti menijo, da bi morali imeli možnost sodelovanja v teh organih, s čimer so soglašali tudi predstavniki EU. Evropska komisija naj bi tako že začela proces vključevanja predstavnikov multinacionalk izven EU v svete multinacionalk.