menimo
Jorda zavrača ruski predlog
28. 02. 2001 00.00
Predsednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Claude Jorda se je izrekel proti ruskemu predlogu za razpustitev sodišča. Kot je danes v Haagu povedal tiskovni predstavnik Jorde, predsednik sodišča ocenjuje takšne predloge kot paradoksne. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je minuli petek zavzel za čimprejšnjo razpustitev haaškega sodišča. "Menimo, da ni več potrebe za nadaljnjo dejavnost sodišča," je takrat poudaril Ivanov.
Krčenje varnostnega pasu na meji s Kosovom
27. 02. 2001 00.00
Zunanji ministri zveze NATO so danes v Bruslju napovedali, da bo zavezništvo postopoma krčilo varnostni pas na jugu Srbiji ob administrativni meji s Kosovom, kjer se vrstijo napadi oboroženih skupin kosovskih Albancev na srbsko policijo. Zavezništvo ne bo dopustilo, da bi skrajneži varnostni pas izkoriščali za nasilje, je odločitev sveta zavezništva na ministrski ravni komentiral generalni sekretar zveze NATO George Robertson.
Odzivi na razprave o osiromašenem uranu
11. 01. 2001 00.00
Vlada v Bagdadu je zahtevala, naj ZN uvedejo preiskavo v zvezi s strelivom z osiromašenim uranom, ki so ga ameriške sile uporabile v Iraku in na Balkanu. Uradni časnik As-Asaura je v današnji številki zapisal, da gre za vprašanje svetovnega pomena in da bi morali ZN uvesti mednarodno in nepristranska preiskavo. To bi bil obenem tudi pravni in moralni preizkus za ZN, dodaja časnik, ki poudarja, da bi morale evropske države, ki so zaradi balkanskega sindroma pretresene, prevzeti svojo odgovornost.
Koštunica o problemih ZRJ
30. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je za praznično številko Politike povedal, da dokler ne bo rešeno vprašanje odnosov v federaciji Srbije in Črne gore, ni mogoče niti razmišljati o reševanju kakega drugega problema.
Raducanujeva izgubila tožbo proti MOK
12. 12. 2000 00.00
Švicarsko vrhovno sodišče je zavrglo tožbo romunske telovadke Andree Raducanu , s katero je ta tožila Mednarodni olimpijski komite (MOK) zaradi, po njenem mnenju, neupravičenega odvzema zlate olimpijske medalje v posamičnem mnogoboju na letošnjih poletnih igrah v Sydeyju. Raducanujevi so najžlahtnejše odličje odvzeli zaradi jemanja prepovedanih poživil, saj so v njeni krvi odkrili preveliko količino steroida psevdoefedrin. Raducanujeva še vedno trdi, da za doping ni vedela, za ves zaplet pa naj bi bil odgovoren reprezentančni zdravnik, ki ji je za prehlad predpisal zdravilo nurofen, ki vsebuje tudi prepovedani psevdoefedrin.
Povečanje črpanja nafte?
19. 11. 2000 00.00
Večina držav članic Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) ne izključuje možnosti povečanja proizvodnje surove nafte še pred ministrskim srečanjem kartela, ki je predvideno za 17. januar prihodnje leto, je danes povedal savdski minister za nafto Ali bin Ibrahim al-Naimi.
Denar iz Bruslja bi omogočil, da bi hitreje ujeli povprečje EU
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. V ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je v pogovoru za STA med drugim povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik "bo morala Slovenija v prihodnjem obdobju zasledovati fiskalne cilje in se posvetiti doseganju maastrichtskih kriterijev, zato si bo težko privoščila bistveno povečanje lastnih razvojnih sredstev''. V primerjavi z ostalimi največjimi prejemnicami strukturnih pomoči v EU - Grčijo, Portugalsko, Španijo menimo, da pričakovanja niso pretirana. Denar iz bruseljske blagajne bi Sloveniji omogočil, da bi hitreje ujela povprečje EU," je dejal Strmšnik. Slovenija bo letos dobila približno 12 do 13 milijard tolarjev iz treh programov predstrukturne pomoči - ključnega finančnega instrumenta sodelovanja EU z ostalimi državami srednje in vzhodne Evrope Phare, programa za področje gospodarske infrastrukture Ispa in programa pomoči za področje kmetijstva in podeželskega razvoja Sapard. Obseg sredstev, ki naj bi jih Slovenija po vključitvi dobila iz evropskih strukturnih skladov, pa je odvisen tudi od uspešnosti pogajanj o delitvi Slovenije na dve regiji na razčlenitveni ravni NUTS 2: na ljubljanski, urbani del in ostalo Slovenijo. S posebnim razvojnim programom za Ljubljano, ki je s svojo razvitostjo sicer presegla upravičenost do sredstev iz strukturnih skladov EU, pa želi Slovenija tudi utemeljiti, da je prestolnica podobno kot npr. portugalska Lizbona, do teh pomoči še vedno upravičena.
Izolska bolnišnica tudi za hrvaške Istrane
06. 07. 2000 13.49
V Splošni bolnišnici Izola (SBI) so se sestali predstavniki občin hrvaške Istre, vodja Upravnega oddelka za zdravstvo in socialno varstvo Istrske županije Romanita Rojnič ter predstavniki SBI in izolska županja Breda Pečan. Pogovarjali so se o možnostih za meddržavno sodelovanje na področju zagotavljanja zdravstvenega varstva.
Novi lastniki hotelov v Rogaški Slatini
10. 02. 2000 21.02
Slovenska razvojna družba (SRD) se mora danes do polnoči odločiti, ali bo za hotela Sava in Zagreb v Rogaški Slatini, ki sta v lasti Banke Celje, uveljavila predkupno pravico. V prihodnjih dneh pa bo tudi znano, kdo bo novi lastnik hotela Soča, ki ga prodaja SRD. Na razpis za novega lastnika hotela Soče je prispelo šest ponudb, ponudniki pa so morali vplačali tri milijone tolarjev varščine.
Pokojninski boni na borzi
01. 10. 1999 21.21
Tisti, ki so domov dobili obvestila, da lahko delnice oziroma del delnic t.i. praznih pidov zamenjajo za pokojninske bone, imajo še natanko 44 dni časa, da se odločijo ali bodo delnice obdržali ali zamenjali. No, danes se je uradno začelo trgovanje s pokojninskimi boni na ljubljanski borzi.
Avstrija proti določitvi datuma za širitev EU
28. 09. 1999 14.42
Avstrija nasprotuje natančni določitvi datuma za vstop novih držav v Evropsko unijo, za kar se je zavzel novi predsednik Evropske komisije Romano Prodi, je danes novinarjem v Bruslju dejal novi stalni predstavnik Avstrije pri EU, veleposlanik Gregor Woschnagg.
Povečana uprava Hit-a
05. 07. 1999 20.11
Prenovljena in povečana uprava novogoriške družbe HIT se je pred otvoritvijo prenovljenega solkanskega Hotela Sabotin prvič javno predstavila na novinarski konferenci. Kot je znano, je postal novi predsednik uprave Branko Tomažič, člana pa sta Silvan Križman ter Niko Trošt. S spremembami se strategija družbe ne spreminja, saj jo je zasnovala ista ekipa, menimo pa, da bomo s širjenjem uprave zmanjšali tudi dosedanje pritiske na vodstvo, ki se bo zato bolj posvetilo vodenju poslov, so sporočili iz podjetja. Uprava v kratkem pričakuje tudi svojega četrtega člana, saj bo na predlog sveta delavcev nadzorni svet družbe imenoval še delavskega direktorja.
Jackson trener Jezernikov pet let
17. 06. 1999 14.36
Phil Jackson, ameriški košarkarski trener s šestimi naslovi prvaka severnoameriške lige NBA z moštvom Chicago Bulls, bo v naslednji sezoni vodil ekipo Los Angeles Lakers. Vodstvo kluba je z Jacksonom podpisalo petletno pogodbo, vredno 30 milijonov dolarjev.
Cohen in Sergejev dosegla napredek
17. 06. 1999 08.39
Po sedmih urah intenzivnih pogovorov sta ameriški in ruski obrambni minister William Cohen in Igor Sergejev končno prišla do določenega napredka k resoluciji o občutljivi temi ruske vpletenosti v mirovne operacije na Kosovu. Kljub vsemu pa nobena stran ni hotela konkretno napovedati ali bo sporazum dosežen do četrtka, ko se bosta v predsedniški palači v Helsinkih sešla ameriška državna sekretarka Madeleine Albright in ruski zunanji minister Igor Ivanov.
Moški s prišito tujo roko bo igral klavir
17. 05. 1999 07.27
Clint Hallam, ki so mu kot prvemu na svetu prišili tujo roko, namerava ob prvi obletnici operacije zaigrati na klavir. Nekaj dni po svojem 49. rojstnem dnevu je Novozelandec za avstralski časnik The Sunday Times je povedal, da ni več možnosti, da bi njegovo telo roko zavrnilo. Hallam je z novo roko že napisal zahvalno pismo svojim zdravnikom, ki so mu 23. septembra lani v 13-urni operaciji v Lyonu presadili roko nekega motorista, ki je življenje izgubil v prometni nesreči. Hallam je brez roke ostal zaradi nesreče z žago v enem izmed novozelandskih zaporov, kjer je bil zaprt zaradi goljufij. Ena izmed presenetljivih posledic operacije je, da Hallamu, sicer očetu štirih otrok, na >>novi roki<< nohti rastejo dvakrat hitreje. >>Menimo, da poskuša telo samo pomagati in poskuša v ta del telesa dovesti kar največ energije in hranilnih snovi,<< je dejal Hallam. Po mnenju zdravnikov naj bi Hallamova nova roka v dveh letih najverjetneje dosegla 80-odstotno moč in gibljivost od prvotne.
Prvi dirkalni avtomobil na plin
28. 04. 1999 11.29
Moštvo Team Abt bo 5. in 6. junija na 24-urni avtomobilistični dirki na Nuerburgringu predstavilo prvi dirkalni avtomobil na zemeljski plin. Ekološko gorivo bo na dirki poganjalo posebej prirejen audi A4.
Zavezniki o možnosti razmestitve kopenskih enot na Kosovu
23. 04. 1999 07.34
Ameriški predsednik Bill Clinton se je dan pred začetkom vrhunskega zasedanja zveze NATO sestal z generalnim sekretarjem zavezništva Javierjem Solano. V pogovoru je Clinton izrazil podporo nameri zavezništva, da ponovno preuči odločitev o omejitvi oboroženega posredovanja v ZR Jugoslaviji na zračne napade.
Premier Drnovšek: Slovenija bi morala biti sprejeta v NATO
15. 04. 1999 20.08
Slovenija meni, da bi morala biti sprejeta v zvezo NATO, za katero se je opredelila že ob osamosvojitvi. ''Nismo nestrpni, ampak menimo, da bo zavezništvo spoznalo slovensko stališče in sprejelo odločitev o sprejemu Slovenije v bližnji prihodnosti,'' je poudaril premier Janez Drnovšek na slovesnosti ob 50. obletnici zveze NATO, ki jo je danes v Ljubljani priredilo Združenje atlantski svet Slovenije (ZASS).
Mirovni odbor PEN zoper uporabo zračnega prostora Slovenije pri napadih zveze NATO na ZRJ
26. 03. 1999 18.46
Mirovni odbor Mednarodnega PEN, ki je v zadnjih desetih letih mnogokrat protestiral zoper represivno politiko, ki so ji izpostavljeni kosovski Albanci, poziva slovenske oblasti, da zaprejo svoj zračni prostor za vojaška letala tujih držav in preprečijo kakršenkoli vojaški transport zveze NATO čez slovensko ozemlje, je zapisano v današnjem sporočilu odbora.
Razstava o vplivu Hitchcocka na sodobno umetnost
17. 03. 1999 14.11
V oxfordskem Muzeju moderne umetnosti bo od 11. julija do 3. oktobra na ogled razstava, ki raziskuje vpliv filmskega velikana Alfreda Hitchcocka na sodobno umetnost. Razstavo so naslovili Notorius (Zloglasna) po režiserjev filmu iz leta 1946, gostovala pa bo po svetu, med drugim na Švedskem, Japonskem in Avstraliji. ''Menimo, da bomo z razstavo počastili Hitchcocka ob stoletnici njegovega rojstva,'' je povedal direktor muzeja, Američan Kerry Brougher, nekdanji kurator losangeleškega Muzeja sodobne umetnosti. Čeprav so tudi drugi mnogi velikani filma, kot so Michelangelo Antonioni, Douglas Sirk, John Ford in Federico Fellini imeli velik vpliv na umetnike, je Hitch pogosto omenjen kot tisti z največjim vplivom. Na razstavi bodo predstavili dela 12 sodobnih umetnikov, ki so navdih našli pri Hitchcocku in ki raziskujejo teme, ki jih je obravnaval - predvsem strah. Predstavili jih bodo s filmskimi odlomki, fotografijami, diapozitivi in zvoki. Na razstavi bodo z deli sodelovali Judith Barry, Cindy Bernard, David Reed in Cindy Sherman iz ZDA, iz Kanade Stan Douglas in Atom Egoyan, iz Francije Pierre Huyghe in Chris Marker, Christian Marclay iz Švice, iz Velike Britanije pa John Baldessari, Victor Burgin in Douglas Gordon. Nemška filmska ustvarjalca Matthias Mueller in Christoph Girardet bosta zmontirala odlomke iz Hitchcockovih filmov, da bi pokazala njegov pristop k snemanju filmov.
WIRE ima težave s položajem in temperaturo
06. 03. 1999 15.55
Ameriški astronomski satelit Wide-Field Infrared Explorer (WIRE) ima težave, tako da ne vedo ali bo lahko izpolnil načrtovani program štirimesečnih astronomskih opazovanj.
Pelinkovec se vrača v Veliko Britanijo
04. 12. 1998 08.46
Pelinkovec, alkoholna pijača z visoko vsebnostjo alkohola, se po 80 letih odsotnosti ponovno vrača na britansko tržišče. Pijačo, znano po halucinogenih lastnostih, so po koncu 1. svetovne vojne prepovedali v Franciji, Združenih državah, Švici ter v Belgiji, medtem ko prodaje v Veliki Britaniji nikoli niso uradno prepovedali. To je izkoristilo podjetje Green Bohemia, ki se je z majhnim češkim podjetjem žganih pijač dogovorilo za prodajo pelinkovca v Veliki Britaniji. ''Menimo, da je pelinkovec idealna pijača, s katero bodo ljudje nazdravili novemu tisočletju,'' je odločitev komentiral tiskovni predstavnik britanskega podjetja. ''Ognjeni'' napitek s kar 75 odstotki alkohola bo mogoče od naslednjega tedna dalje naročiti preko interneta, kupiti pa ga bo mogoče tudi v nekaterih britanskih pivnicah, kjer pa bo potrebno za steklenico pelinkovca odšteti kar 66 dolarjev. Pijača z okusom janeževega semena, ki ob mešanju z vodo postane mlečna, je bila v zahodni Evropi še posebej priljubljena v začetku 20. stoletja, ko so zaradi uničene letine grozdja cene vina vrtoglavo narasle.
Emona Merkur: Dokler se lastninsko preoblikovanje ne zaključi, prevzem ni mogoč
01. 12. 1998 15.59
Iz Poslovnega sistema Mercator so danes obvestili javnost, da je uprava te družbe začela postopek prevzema konkurenčne ljubljanske družbe Emona Merkur. Pismo o namenu prevzema so danes dobili tudi v upravi Emone Merkurja. Kot je za STA dejal generalni drirektor Emone Merkur Franc Rutar, prevzem te družbe sploh ni mogoč, dokler se lastninsko preoblikovanje ne zaključi. Tudi delnic Emone Merkurja nekaterih oznak zaradi omejitve prenosljivosti ni moč odkupiti. ''Poleg tega smo v Emoni Merkur že sklicali sejo nadzornega sveta, na kateri se bo 8. decembra razpravljalo v zvezi z namervanim povezovanjem z družbama Živila Kranj in Emona Obala Koper,'' je poudaril Rutar.
NATO ostaja v stanju pripravljenosti
17. 10. 1998 09.33
Tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta James Rubin je zatrdil, da je jugoslovansko spoštovanje sporazuma o Kosovu velikega pomena, vendar pa ni zadostno za izključitev možnosti letalskih napadov v prihodnjih dneh.
Proizvodnja v Nafti Lendava se bo nadaljevala
28. 08. 1998 07.51
Med včerajšnjim obiskom v Nafti Lendava sta predsednik vlade Janez Drnovšek in minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja predstavila predlog za prihodnost te edine slovenske rafinerije. V prihodnjih 6-12 mesecih bosta država in Petrol zagotovila denar za ponoven začetek predelave nafte, v tem času pa naj bi strokovnjaki preverili, ali obstajajo možnosti za pozitivno poslovanje rafinerijske dejavnosti in če, ali je v nadaljevanju smiselna tudi posodobitev rafinerije.
Mednarodna skupnost ne sme Makedoniji obrniti hrbta
11. 03. 1998 09.54
Ameriško zunanje ministrstvo je včeraj priporočilo, da bi morale preventivne mirovne enote ZN za Makedonijo (UNPREDEP) ostati v državi tudi po 31. avgustu, ko jim poteče mandat. "Menimo, da zaradi položaja v regiji mednarodna skupnost sedaj ne sme obrniti hrbta Makedoniji," so dodali na zunanjem ministrstvu. Enote UNPREDEP štejejo 700 pripadnikov, od tega 350 ameriških.
Jožko Čuk o nacionalnem varčevalnem paketu
14. 11. 1997 00.00
<i>Ocena Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je, da so napovedani ukrepi nacionalnega varčevalnega paketa preslabo pripravljeni in premalo usklajeni, da bi lahko dali napovedane in pričakovane pozitivne razvojne impulze. Predstavljajo pritiske po povečanju porabe, povečanju inflacije in povečanju obremenjevanja gospodarstva,</i> je na današnji novinarski konferenci dejal <b>Jožko Čuk</b>, predsednik GZS, in dodal: <i>Pri pripravi tega dokumenta nismo sodelovali ne GZS ne drugi delodajalski predstavniki, tako menimo, da gre za marketinški pristop vlade, saj je dokument pripravljen na nižji ravni kot je to za vlado običajno.</i><i>V Sloveniji izgubljamo svoje prednosti v primerjavi s konkurenco, premalo vlagamo v razvoj in načenjamo lastno substanco,</i> je dejal Čuk in dodal, da javna poraba nezadržno raste, število zaposlenih upada, v industriji se vsak delovni dan izgubi štirideset delovnih mest. Industrijska proizvodnja, ki predstavlja največji delež v izvozu, je v prvih devetih mesecih rasla le po stopnji 1,1 odstotka.Rast bruto domačega proizvoda bo največ 3,7 odstotka. Inflacija vztraja pri stopnji približno devetih odstotkov, tako da so škarje med tečajem in rastjo cen izjemno velike, saj je tečaj nemške marke porasel le za 4,3 odstotka. Pri tem plače vztrajajo na ravni inflacijske rasti, javna poraba pa narašča hitreje kot raste BDP.Kljub temu na GZS podpirajo konkretne ukrepe, kot so sprememba in dopolnitev davka od pravnih oseb v korist večjih investicijskih olajšav, varčevanje pri materialnih stroških, zaposlovanju in plačah v javni in državni upravi itd. Opozarjajo pa na vrsto ukrepov, ki niso varčevalno naravnani. Gre za povečanje dolžine porodniškega dopusta, povečanje rekreacijskega dodatka, povečanje sodnih in upravnih taks, uvedba davka na bilančno vsoto bank.