mesecih
Umrl scenarist Leonardo Benvenuti
03. 11. 2000 00.00
V sedeminsedemdesetem letu starosti je danes v bolnišnici v Rimu umrl eden najbolj znanih italijanskih scenaristov Leonardo Benvenuti. Kot so povedali v bolnišnici, je imel Benvenuti težave s srcem in je v zadnjih mesecih prestal več operacij. Benvenuti je v svoji pet desetletij dolgi karieri napisal najmanj 200 scenarijev, večinoma za filme. Med drugim je sodeloval pri scenariju za komedijo Vittoria De Sice Poroka po italijansko iz leta 1964, v kateri sta v glavnih vlogah igrala Sophia Loren in Marcello Mastroianni ter za film Nekoč je bilo v Ameriki (1984) v režiji Sergia Leoneja, v katerem je glavno vlogo odigral Robert De Niro. Benvenuti je sodeloval z največjimi italijanskimi režiserji, med drugim z Mariom Monicellijem, ki velja za očeta italijanske komedije.
Manjši dobiček Dresdner Bank
03. 11. 2000 00.00
Tretja največja nemška banka Dresdner Bank je v letošnjih prvih devetih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležila 18-odstoten padec čistega dobička. Vzrok za manjši dobiček so predvsem izdatki za prestrukturiranje ter odpravnine delavcem. Dresdner Bank je tako v prvih devetih mesecih ustvarila le 592 milijonov evrov dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani ustvarila 718 milijonov evrov dobička. Banka je morala v omenjenem obdobju 489 milijonov evrov nameniti za izplačilo odpravnin delavcem v svoji investicijski enoti, ki naj bi jo z združitvijo z največjo nemško banko Deutsche Bank ukinila. Potem ko je napovedana združitev z Deutsche Bank propadla, pa je Dresdner Bank začela s programom prestrukturiranja, ki jo je stal 330 milijonov evrov. Hkrati pa so se tudi administrativni stroški banke v devetih mesecih povečali za 18 odstotkov na 5,66 milijarde evrov ter še dodatno zmanjšali dobiček banke. Kljub padcu dobička, pa je ta še vedno večji, kot so ga Dresdner Bank napovedovali analitiki. Ti so namreč napovedovali, da bo banka v devetih mesecih zabeležila 550 milijonov evrov dobička.
NKBM povečala dobiček
02. 11. 2000 00.00
Nova KBM je v prvih devetih mesecih leta ustvarila za 3,797 milijarde tolarjev bruto dobička, kar je za 14,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani ter s tem zabeležila 18,5-odstoten donos na povprečni kapital in 1,46-odstoten donos na povprečna sredstva. V prvih devetih mesecih letos se je bilančna vsota NKBM povečala za 10,9 odstotka in 30. septembra dosegla 356,8 milijarde tolarjev. V omenjenem obdobju so se tolarska sredstva povečala za 9,1, devizna pa za 15,8 odstotka.
Avstrija prodaja delnice Telekoma
02. 11. 2000 00.00
Avstrijski sklad Österreichische Industrieholding, ki upravlja z državnim premoženjem, namerava prodati 140 milijonov delnic avstrijskega Telekoma (Telekom Austria), z možnostjo prodaje še dodatnih 21 milijonov delnic. Država naj bi s prodajo delnic Telekoma, za katere v skladu ocenjujejo, da naj bi se cena gibala med 9 in 12 evrov, iztržila približno 1,93 milijarde evrov. Zbrana sredstva nameravajo porabiti za krpanje proračuna, so sporočili iz omenjenega državnega sklada. Telekom Austria je največji telekomunikacijski operater v Avstriji, ki pa ne posluje najbolje. V letošnjih prvih šestih mesecih je družba ustvarila za 22,5 milijona evrov izgube, kar je precej slabše kot v enakem obdobju lani, ko je družba zabeležila za 132,2 milijona evrov dobička. Zato večina tako avstrijskih kot tudi tujih analitikov meni, da bi morala država morala ceno delnic znižati na devet do deset evrov.
Znižana brezposelnost v Franciji
01. 11. 2000 00.00
Število iskalcev zaposlitve v Franciji se je po povečanju v poletnih mesecih septembra znova močno znižalo. Brezposelnost naj bi se septembra v primerjavi z avgustom znižala za 2,5 odstotkov, v državi pa naj bilo po ta teden objavljenih podatkih ministrstva za delo tega meseca 2.270.300 brezposelnih.
Slovenski policisti na Kosovo
01. 11. 2000 00.00
Slovenija po strokovnjaku za razminiranje in civilnih sodnikih v mirovno misijo ZN na Kosovu zdaj pošilja tudi policiste. 15 slovenskih policistov, ki so se za nalogo usposabljali več kot mesec dni, bo 3. novembra krenilo na Kosovo, kjer bodo v enotah civilne policije UNMIK pomagali skrbeti za red in varnost. Po besedah vojaškega svetovalca slovenske misije pri ZN generala Janeza Slaparja gre za največjo skupino slovenskih policistov v katerikoli mirovni operaciji doslej, ki pa ne bo delovala kot enota, ampak bo vsak posameznik deloval v okviru svoje usposobljenosti po različnih krajih Kosova.
Prevzemanje pravnega reda poteka
31. 10. 2000 00.00
Do vstopa v Evropsko unijo mora biti Slovenija v celoti usposobljena za izvajanje unijinega pravnega reda, ki ga že daljši čas prevzema v svojo zakonodajo oziroma se z njim usklajuje. Medtem ko prevzemanje pravnega reda razmeroma dobro poteka, je bila država že večkrat deležna kritik glede svoje administrativne usposobljenosti. Ključna za njeno dosego je reforma javne uprave, ki je Slovenija kljub napovedim doslej še ni uspela izvesti. Je pa vlada v zadnjih mesecih sprejela strategijo usposabljanja za povečanje administrativne sposobnosti pred vstopom v EU ter izvajala projekt uvajanja kakovosti v delovanje upravnih enot.
Med ilegalci največ Irancev
31. 10. 2000 00.00
Število ilegalnih prehodov se povečuje na 92 kilometrov dolgem odseku slovensko-hrvaške meje, ki ga pokriva Policijska uprava Krško. Po besedah Zlatka Pirša, načelnika urada uniformirane policije, so v prvih devetih mesecih tega leta zabeležili 1198 ilegalcev ali 38 odstotkov več kakor v enakem obdobju lani.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Volkswagen beleži odlične rezultate
27. 10. 2000 00.00
Nemški proizvajalec avtomobilov Volkswagen je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvaril za 125,4 milijarde mark prihodkov, kar je za 14 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Dobiček družbe se je v omenjenem obdobju zaradi odlične prodaje v ZDA in Aziji ter šibkega evra zvišal za 50 odstotkov na 2,24 milijarde mark, so sporočili iz podjetja. Tako visoka rast dobička je presegla vsa pričakovanja analitikov, ki so napovedovali za pribižno 23 odstotkov višji dobiček kot v enakem lanskem obdobju. K boljši prodaji in višjemu dobičku je med drugimi prispevalo tudi padanje vrednosti evra, kar je evropske in s tem tudi nemške izdelke, za kupce zunaj EU, pocenilo in naredilo cenovno bolj ugodne. Še večji razlog za tako dobre rezultate pa pri Volkswagenu navajajo znižanje nemških davkov na dobiček. Volkswagen je poleg lastne blagovne znamke lastnik še nekaterih znanih avtomobilskih znamk, kot so Audi, Škoda, Seat, Lamburghini in Rolls-Royce.
Piratski softver v Evropi
27. 10. 2000 00.00
Inšpekcijska služba gospodarskega interesnega združenja proizvajalcev programske opreme BSA (Business Software Alliance) je v prvih devetih mesecih letos pri inšpekcijskih pregledih na internetu po Evropi ugotovila 3728 kršitev ponujanja piratskih kopij programske opreme. Pri tem je družba BSA o tem obvestila 1643 kršiteljev, od katerih jih je nato 1468 ponudbe umaknilo z interneta.
Začetek predvolilnega molka na Kosovu
27. 10. 2000 00.00
Pred sobotnimi lokalnimi volitvami je danes na Kosovu začel veljati predvolilni
ZRJ sprejeta v Pakt stabilnosti
26. 10. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je na današnjem srečanju delovnega omizja Pakta stabilnosti za JV Evropo za človekove pravice in demokratizacijo v Bukarešti postala polnopravna članica pakta. Kot je poudaril koordinator pakta Bodo Hombach, je "pakt stabilnosti prva mednarodna organizacija, ki je svoja vrata odprla ZRJ". Hombach, ki je pooblaščencu jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice Goranu Svilanoviću simbolično izročil bakreni ključ, je še dejal, da je omenjeni korak posledica "političnih sprememb v Beogradu".
Dobiček Gorenjske banke
26. 10. 2000 00.00
Gorenjska banka je v prvih devetih mesecih letos ustvarila za 1,4 milijarde tolarjev bruto dobička in dosegla 8,9-odstotno donosnost na kapital. Rezultati kažejo, da bodo letošnji načrti doseženi, v nekaterih delih celo preseženi. Bilančna vsota Gorenjske banke je konec septembra dosegla 153,3 milijarde tolarjev in je bila za 18 odstotkov višja kot ob koncu lanskega. Presegla je tudi povprečno zvišanje bilančnih vsot ostalih slovenskih bank.
Povišanje plač v zdravstvu in socialnem varstvu
26. 10. 2000 00.00
Delodajalci in delojemalci so v zvezi s povišanjem plač zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu včeraj parafirali aneks h kolektivni pogodbi, ki predvideva približno šestodstotno povišanje plač zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, je povedala predsednica stavkovnega odbora Sindikata zdravstva in socialnega varstva Nevenka Lekše.
15 milijonov dolarjev za Tuđmanovo letalo
26. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji odločila, da bo letalo vrste challenger 601 pokojnega predsednika Franje Tuđmana prodala ameriški družbi DDH Aviation za nekaj več kot 15 milijonov ameriških dolarjev. Denar bodo namenili za obnovo Vukovarja. Tuđman je imel dve takšni letali. Drugi challenger 601 uporablja sedanji hrvaški predsednik Stipe Mesić.
Načrt Pokojninske družbe A
26. 10. 2000 00.00
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je izdalo odločbo, s katero je odobrilo pokojninski načrt prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja Pokojninske družbe A v ustanavljanju. Ta načrt so predložili Lek, Autocommerce, Holding Hidria, Premogovnik Velenje, Aktiva Group, Tehnounion, Factor Banka, Alpos, Šprah&Co. in Talum.
Povišanje plač v zdravstvu in socialnem varstvu
25. 10. 2000 00.00
Delodajalci in delojemalci so v nadaljevanju včeraj prekinjenih pogajanj o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe v zvezi s povišanjem plač zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu danes parafirali aneks h kolektivni pogodbi, ki predvideva približno šestodstotno povišanje plač zaposlenih v zdravstvu in socialnem
Compaq potrojil dobiček
25. 10. 2000 00.00
Največji proizvajalec osebnih računalnikov na svetu Compaq je v letošnjem tretjem četrtletju več kot potrojil dobiček. Medtem ko je podjetje v lanskem tretjem četrtletju ustvarilo 140 milijonov dolarjev dobička, se je ta v istem obdobju letos povzpel na 550 milijonov tolarjev in tako presegel pričakovanja analitikov.
Zelena luč za gradnjo mostu čez Muro
25. 10. 2000 00.00
Predstavniki Družbe za avtoceste Republike Slovenije (DARS) so danes s predstavniki podjetja GIZ Gradis sklenili pogodbo za gradnjo najdaljšega mostu na slovenskem avtocestnem omrežju, mostu čez Muro na avtocestnem odseku Lenart - Beltinci, na pododseku Vučja vas - Beltinci. Pogodbena vrednost gradnje 833 metrov dolgega mostu je 2,69 milijarde tolarjev. Pogodbeni rok izgradnje mostu je 36 mesecev, pri čemer je glede na pogodbo rok dokončanja desnega dela mostu 24 mesecev, v naslednjih 12 mesecih pa mora izvajalec dokončati vsa ostala dela za popolno dokončanje dveh ločenih konstrukcij štiripasovnega mostu čez Muro. Z deli bo izvajalec začel v prvi polovici novembra, so sporočili iz DARS.
SRD z NKBM podpisala pismo o nameri
25. 10. 2000 00.00
Slovenska razvojna družbe (SRD) je z največjo upnico Palome, Novo Kreditno banko Maribor (NKBM), danes uskladila dogovor glede terjatev banke, ki jih ima do Palome. Obe strani sta podpisali pismo o nameri glede delnega poplačila terjatev in obrestne mere za terjatve, na katere je dan moratorij na odplačevanje, je povedal predsednik uprave SRD Marjan Rekar. Dokončno pogodbo naj bi po Rekarjevih besedah podpisali do 10. novembra. Rekar je še povedal, da naj bi jutri podpisali pogodbo z Zavarovalnico Maribor, od katere bo SRD odkupila terjatve v višini 350 milijonov, ki jih ima zavarovalnica do Palome. Minuli četrtek je SRD že odkupila terjatve od Abanke in SKB banke.
Amazon.com na poti iz rdečih številk
25. 10. 2000 00.00
Največja spletna trgovina na svetu Amazon.com je v letošnjem tretjem četrtletju za 79 odstotkov povečala prodajo v primerjavi z enakim lanskim četrtletjem, s čim je bila njihova izguba manjša od napovedi borznih analitikov. Amazon.com je od julija do konca septembra prodal za 637,9 milijona dolarjev izdelkov, pri čemer je imel 240,5 milijona dolarjev izgube. V enakem obdobju lani je podjetje prodalo za 355,8 milijona dolarjev izdelkov, izguba pa je takrat znašala 197,1 milijona dolarjev.
Konec svetovne gospodarske rasti?
24. 10. 2000 00.00
Naraščujoče cene nafte in višje obrestne mere naj bi po mnenju šestih vodilnih nemških ekonomskih inštitutov v naslednjih 12 mesecih zmanjšale svetovno gospodarsko rast. Svetovno gospodarstvo, ki je letos zabeležilo 3,8-odstotno rast, naj bi tako prihodnje leto zabeležilo le 2,8-odstotno gospodarsko rast.
Predstavili statistiko oglaševanja medijev
24. 10. 2000 00.00
Danes so na novinarski konferenci Inštituta za raziskovanje medijev Mediana predstavili statistiko oglaševanja medijev, ki so jo izvedli septembra letos, torej v času predvolilne kampanje. Inštitut je tako v primerjavi z oglaševanjem pred prejšnjimi parlamentarnimi volitvami leta 1996 zabeležil manj oglaševanja strank v dnevnih časnikih in revijah ter porast njihovega oglaševanja na televiziji. Delno je poraslo tudi oglaševanje na zunanjih plakatnih površinah in na radiu, prvič pa so letos zabeležili oglaševanje na internetu. V časnikih je bila vodilna oglaševalka SDS, v časopisih in revijah je bilo največ oglasov LDS, SLS+SKD in ZLSD, na televiziji pa LDS, SLS+SKD in SDS. Na radiu je Mediana zabeležila predvsem oglasna sporočila ZLSD, na internetu pa LDS, je na novinarski konferenci povedala direktorica Mediane Janja Božič Marolt.
Kmalu zamenjava Salas - Šimič
24. 10. 2000 00.00
Po mesecih dogovarjanj in govoric naj bi se čilenski nogometni zvezdnik Marcelo Salas iz Lazia vendarle preselil k milanskemu Interju, od kjer naj bi v nasprotno smer odpotoval hrvaški branilec Dario Šimič. Inter naj bi danes (torek) Salasu ponudil dva milijona dolarjev letne plače, Šimiču pa dal svoj blagoslov za odhod, od italijanskih prvakov pa zahteval 15 milijonov dolarjev.
Končana preiskava nesreče v Acroniju
23. 10. 2000 00.00
Po skoraj petih mesecih so kriminalisti končali preiskavo hude delovne nesreče v jeseniškem Acroniju, ki je terjala življenja štirih delavcev. Za nesrečo so osumljeni štirje zaposleni, odgovorni za varnost pri delu. Proti njim je že vložena kazenska ovadba, grozi pa jim od enega do osem let zapora.
V Gorenju rekordna proizvodnja?
23. 10. 2000 00.00
Velenjski koncern Gorenje načrtuje, da bo ta mesec proizvedel 242.405 velikih gospodinjskih aparatov, kar pomeni rekordno dnevno proizvodnjo - 10.540 izdelkov. V družbi so v prvih devetih mesecih letos prodali 1,7 milijona velikih gospodinjskih aparatov in tako zabeležili 10-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. V mesecu septembru so Velenjčani izdelali 220.000 gospodinjskih aparatov, kar pomeni, da mesečnega načrta niso dosegli. Načrta niso dosegli v programu Kuhalni aparati, ki je največji odjemalec kovinske galanterije, ki so jo proizvajali v pogoreli galvani.
Rim zaskrbljen zaradi vala beguncev
22. 10. 2000 00.00
V Italiji se veča zaskrbljenost zaradi naraščajočega vala beguncev, ki prečkajo slovensko-italijansko mejo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Po podatkih italijanskih oblasti vse več priseljencev, ki želijo v Italijo, prečka slabo varovano mejo s Slovenijo, da bi se s tem izognili nevarnemu prečkanju Jadranskega morja, ki ga močno nadzoruje obalna straža. Od petka so italijanske oblasti prijele 400 oseb, ki so ilegalno prišle v Italijo. Večinoma gre za Kurde s turškim državljanstvom in Iračane, ki želijo domnevno nadaljevati pot v Nemčijo.
Porast vrednosti delnic na Wall Streetu
21. 10. 2000 00.00
Vrednosti delnic na Wall Streetu so v petek znova porasle, k čemur je najbolj prispeval tehnološki sektor, potem ko so se vlagatelji otresli strahu pred negativnimi učinki na gospodarstvo, zaradi česar se je borzni indeks Dow Jones sredi tedna prvič po 10 mesecih spustil pod mejo 10.000 točk.
Ljubljana gosti vse več tujih turistov
21. 10. 2000 00.00
V slovenskem glavnem mestu so v letošnjih prvih devetih mesecih zabeležili več nočitev kot v enakem obdobju lani, zato bo po ocenah ljubljanskih turističnih delavcev tudi celoletni obisk prestolnice precej večji kot minulo leto, ko so v vsem letu zabeležili več kot 319.000 nočitev. Po podatkih ljubljanskega Turistično?informativnega centra (TIC) je bilo letos največ nočitev zabeleženih julija, in sicer nekaj manj kot 40.000, kar je za približno 25 odstotkov več kot julija lani, pri čemer je spodbudno predvsem to, da se je za skoraj 30 odstotkov povečalo število nočitev tujih gostov. Po besedah vodje Sektorja za turizem pri Oddelku za gospodarske dejavnosti in turizem MOL Barbare Zupanc je bil za Ljubljano do letošnjega leta značilen predvsem poslovni turizem, ki se sicer odvija preko vsega leta, zadnji podatki o nočitvah pa kažejo, da v Ljubljano vse bolj prihajajo tudi tisti "pravi" turisti in ne več samo poslovni gosti.