mesto rojstva
Izraelci znova v Dženinu
17. 05. 2002 00.00
Izraelske sile so se za nekaj ur vrnile v begunsko taborišče v Dženinu in aretirale več domnevnih palestinskih teroristov. Ameriška administracija je medtem sporočila, da ni jasnih dokazov o vpletenosti palestinske uprave v teroristične napade.
Likud proti palestinski državi
13. 05. 2002 00.00
Izraelska desničarska stranka Likud je sprejela resolucijo, v kateri nasprotuje ustanovitvi palestinske države. Evropska unija in ZDA opozarjajo, da bi lahko takšna odločitev ogrozila bližnjevzhodni mirovni proces.
Betlehem močno poškodovan
11. 05. 2002 00.00
Izraelska vojska se je popolnoma umaknila iz Betlehema, pred baziliko Jezusovega rojstva so se zbrali številni prebivalci, duhovniki pa so v zahvalo za miren razplet obleganja cerkve že sinoči darovali prvo mašo. Medtem pa se Palestinci v Gazi pripravljajo na izraelsko povračilno ofenzivo.
Umik Izraelcev iz Betlehema
10. 05. 2002 00.00
Izraelska vojska se je popolnoma umaknila iz Betlehema, kjer je bila zadnjih pet tednov. Še pred tem je prišlo do izpustitve 39-ih palestinskih skrajnežev in deset tujih mirovnikov iz oblegane bazilike Jezusovega rojstva v Betlehemu.
Arafat obsodil napad
08. 05. 2002 00.00
Palestinski voditelj Arafat je po včerajšnjem palestinskem terorističnem napadu, v katerem je umrlo 16 ljudi, svoje varnostne sile pozval, naj poskušajo preprečiti nove samomorilske napade na Izraelce.
Konec krize v Betlehemu?
07. 05. 2002 00.00
Izraelska vojska je sporočila, da se je uresničitev dogovora o končanju obleganja bazilike Jezusovega rojstva v Betlehemu zavlekla, ker nobena država ni pripravljena sprejeti 13 palestinskih skrajnežev, ki naj bi po dogovoru odšli v izgnanstvo.
Izrael zavrnil komisijo
30. 04. 2002 00.00
Izraelska vlada je zavrnila prihod misije ZN, ki naj bi preiskala dogodke v begunskem taborišču v Dženinu. Iz oblegane cerkve Jezusovega rojstva v Betlehemu so medtem izpustili 27 Palestincev, 150 ljudi ostaja ujetih.
Vdor vojske v taborišče v Rafi
29. 04. 2002 00.00
Izrael je sprejel ameriški predlog o prekinitvi enomesečnega obleganja rezidence palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Medtem so izraelske enote s tanki vdrle v palestinsko begunsko taborišče v Rafi na jugu območja Gaze.
Incident v judovski naselbini
27. 04. 2002 00.00
V judovski naselbini Adora na Zahodnem bregu sta palestinska napadalca ubila pet prebivalcev, najmanj šest ljudi pa ranila. Skrajneža, ki sta se mimo straž pretihotapila v mesto, sta po napadu pobegnila.
Izraelci spet vdrli v Kalkilijo
27. 04. 2002 00.00
Izrael je zaprosil za preložitev prihoda preiskovalne skupine ZN za ugotovitev dejstev v palestinskem begunskem taborišču Dženin. Medtem so njihove sile vdrle v palestinsko mesto Kalkilija in aretirale 13 Palestincev, osumljenih terorizma.
Arafat še vedno obkoljen
25. 04. 2002 00.00
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Solana je od izraelskega premiera Šarona ponovno zahteval takojšne končanje "strašnega" položaja, v katerem se nahaja palestinski voditelj Arafat, ki je že od konca marca ujet v Ramali.
V Dženinu štejejo mrtve
19. 04. 2002 00.00
Iz bolnišnice v palestinskem begunskem taborišču Dženin so sporočili, da so pod ruševinami doslej našli 39 trupel. Izraelska vojska je vdrla v del Gaze, po poročanju izraelskega vojaškega radia pa naj bi se v prihodnjih dneh umaknili iz Nablusa na Zahodnem bregu.
Ofenziva se nadaljuje
16. 04. 2002 00.00
Na območju Gaze so izraelski vojaki ubili enega Palestinca, iz cerkve Kristusovega rojstva v Betlehemu pa so izpustili dva Palestinca, ki sta potrebovala nujno medicinsko pomoč.
Izrael nadaljuje z vdori
14. 04. 2002 00.00
Izraelska vojska nadaljuje z vojaškimi operacijami na palestinskih ozemljih. Vojska je danes vdrla v mesto Jamun blizu Dženina in aretirala več Palestincev, ki jih sumi protiizraelskega delovanja.
Izrael razširil operacije
10. 04. 2002 00.00
Izraelski varnostni kabinet je, po novem palestinskem samomorilskem napadu v Haifi na severu Izraela, sprejel odločitev, da kljub mednarodnim pozivom nadaljuje z vojaško ofenzivo na Zahodnem bregu. Operacije pa so razširili tudi na območje Gaze.
Ubita voditelja Hamasa in Al Akse
05. 04. 2002 00.00
Izraelske enote so na Zahodnem bregu ubile vodilna člana dveh palestinskih skrajnih skupin. V Nablusu naj bi ubili Naserja Avajsa, vodjo Brigad mučenikov Al Akse in Kejsa Odvanja, vodjo vojaškega krila Hamasa, ki naj bi ga ubili v mestu Tubas.
Izrael zaseda palestinska mesta
04. 04. 2002 00.00
V središču Betlehema potekajo srditi spopadi med Izraelci in Palestinci, izraelska vojska pa je z zasedbo Nablusa okupirala večino palestinskih mest. Nezasedena sta samo še Jeriho na Zahodnem bregu in milijonska Gaza.
Izraelci zasedli tudi Nablus
03. 04. 2002 00.00
Izraelska vojska je po vdoru v palestinski avtonomni mesti Salfit in Dženin zasedla še mesto Nablus. S tem je razširila vojaške operacije na Zahodnem bregu, kjer je v zadnjih šestih dneh sicer že zasedla Ramalo, Betlehem in Tulkarem.
Arafat ne sme v Betlehem
24. 12. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je izraelsko odločitev, da prepove njegovo udeležbo na božičnih slovesnostih v Betlehemu, označil za zločin.
Pravoslavni božič po svetu
07. 01. 2001 00.00
Sveti večer pred pravoslavnim božičem je po svetu minil brez incidentov. Betlehem je bil zaradi nasilja na Bližnjem vzhodu sinoči skoraj popolnoma prazno mesto. V cerkvi kristusovega rojstva je bila sicer sveta maša, ki se je je udeležil tudi palestinski vodja Jaser Arafat, vendar pa je prišlo veliko manj ljudi kot običajno. Kljub majhnemu številu obiskovalcev pa so izraelske oblasti poostrile varnostne ukrepe v Betlehemu. Izraelski pravoslavni kristjani so praznik letos preživeli doma v molitvi, ker so menili, da se po treh mesecih nasilja ne spodobi praznovati.
Izbrana dela Jorgeja Luisa Borgesa
12. 12. 2000 00.00
Pri Cankarjevi založbi so v sodelovanju s filozofsko fakulteto (oddelek za romanske jezike in književnost) izšle prve tri knjige Izbranih del Jorgeja Luisa Borgesa. Kot je povedal urednik zbirke Andrej Blatnik, gre za izbrana dela, v katerih bo izšla vsa Borgesova proza, en izbor esejistike in en izbor poezije, v zadnji knjigi pa bodo tudi teksti o Borgesu. Skupno bo izšlo devet knjig, ki jih bomo na knjižnih policah v celoti dobili v naslednjih dveh letih. V prvem letniku sta v eni knjigi izšli deli Evaristo Carriego v prevodu Marjete Drobnič in Splošna zgodovina podlosti v prevodu Maje Šabec, zraven pa še Knjiga izmišljenih bitij, ki jo je prevedel Pavel Fajdiga, in Šest problemov za Isidra Parodija v prevodu Vesne Velkovrh Bukilica. Zbirko so uredili Andrej Blatnik, Tomo Virk in Branka Kalenič Ramšak, likovno podobo pa ji je priskrbela Darja Spanring Marčina. Predstavili pa so tudi Zbornik mednarodnega posvetovanja o Jorgeju Luisu Borgesu, ki je potekal novembra lani ob stoletnici pisateljevega rojstva na filozofski fakulteti.
200-letnica Prešernovega rojstva
28. 11. 2000 00.00
Ob 200-letnici Prešernovega rojstva je kranjska mestna občina skupaj z Gorenjskim muzejem pripravila že tradicionalno razstavo Likovni umetniki za Prešernovo mesto. Njen osnovni namen je bil in ostaja predstavitev Prešernovih nagrajencev in nagrajencev Prešernovega sklada, od samega začetka pred petimi leti pa pri razstavi sodelujejo tudi člani Likovnega društva Kranj. Razstava bo v času praznovanja 200-letnice pesnikovega rojstva na ogled v galerijah Mestne hiše na Glavnem trgu v Kranju in prostorih Mestne občine Kranj. Letošnja razstava ni samo nadaljevanje prejšnjih prireditev te vrste, marveč so imeli pripravljalci v mislih njen posebni namen, da naj bi bila prirejena kot uvod v stalno zbirko slikarske in kiparske umetnosti našega časa na Gorenjskem. Po besedah župana Mohorja Bogataja je razstava le ena od številnih "prireditev in pridobitev", ki jih je občina pripravila ob praznovanju 200-letnice Prešernovega rojstva
Končuje se mednarodni Vebrov kongres
23. 08. 2000 00.00
V Celjskem Domu sv. Jožefa se danes končuje 4. mednarodni Vebrov kongres, ki se je pričel 19. avgusta. Letošnjega kongresa, ki ga je ob 110. obletnici rojstva Franceta Vebra, enega največjih slovenskih filozofov, organiziralo Slovensko filozofsko društvo v sodelovanju s katedrami za filozofijo univerz v Mariboru in Ljubljani ter graškega Inštituta za filozofijo, se je udeležilo več kot 90 domačih in tujih filozofov, ki so posebno pozornost namenili Fenomenološki tradiciji v Sloveniji in sosednjih državah. Sodelujoči v razpravah so skušali tudi odgovoriti na vprašanje povezanosti duše in telesa oziroma možganov in naše zavesti, saj so bili ti pojmi prisotni v Veberovi filozofiji psihologije, ki je tako v slovenskem kot v avstrijskem prostoru zadnje čase znova aktualizirana. Na letošnjem Vebrovem kongresu so filozofi del svoje pozornosti namenili tudi obsežnemu opusu znanega sodobnega ameriškega filozofa Therryja Horgana.
Papež: Mir palestinskemu ljudstvu
22. 03. 2000 21.06
Papež Janez Pavel II. je tretji dan potovanja po Bližnjem vzhodu obiskal sveto mesto Betlehem, ki je pod palestinsko upravo. V mestu Kristusovega rojstva se je sestal s palestinskim voditeljem Arafatom, potem pa je maševal pred betlehemsko baziliko.
Obletnica Konfucijevega rojstva
07. 10. 1999 15.33
Kitajska danes praznuje 2550. obletnico rojstva filozofa Konfucija, ki kljub temu da je bil v 50. letih obstoja komunizma večkrat žrtev napadov, še vedno velja za največjega kitajskega misleca. Kitajski predsednik Jiang Zemin naj bi se danes udeležil slovesnosti v spomin velikega misleca. Kitajske oblasti so sicer nedavno rehabilitirale konfucijansko misel, ki jo predstavljajo kot okop pred domnevno dekadenco in nemoralnostjo Zahoda. Več sto tisoč turistov vsako leto obišče mesto Qufu na vzhodu Kitajske, kjer se je leta 551 pr.n.št. rodil in leta 479 umrl Konfucij. Konfucij se je v poznih letih, potem ko je večino življenja preživel v revščini kot uradnik in učitelj, odpravil na 14 let dolgo potovanje po Kitajski, med katerim je mogočne učil pravičnosti in dobrohotnosti ter revne ubogljivosti. Konfucija za časa življenja niso upoštevali, v obdobju vladanja dinastije Han (221 pr.n.št.) pa so njegovo miselnost postavili za državno vero, kjer se je obdržala do padca cesarstva leta 1911.
Ameriška univerza bo za nekaj časa dobila spomenik Aleksandra Puškina
05. 06. 1999 17.38
V okviru prireditev ob 200. obletnici rojstva velikega ruskega pesnika Aleksandra Puškina, bo kampus washingtonske univerze George Washington za nekaj časa krasil Puškinov spomenik. Puškin, ki ga nekateri imenujejo tudi ruski Shakespeare, je bil nekaj časa uslužbenec carskega zunanjega ministrstva. Zaradi svojih demokratičnih pogledov so ga carske oblasti večkrat preganjale. Toda Puškin je bolj znan po svoji poeziji in zgodbah. Njegovo delo Boris Godunov predstavlja eno ključnih opernih del. Peter Rollberg, profesor slovanskih jezikov na washingtonski univerzi, poudarja, da je Puškin veliko prispeval k uveljavljanju ruskega jezika. V Washingtonu že stoji spomenik drugemu slovanskemu književniku Tarasu Ševčenku. Njegovo mesto v ukrajinski književnosti je podobno Puškinovemu v ruski književnosti.
Razstava Božidar Jakac in Novo mesto
05. 03. 1999 15.42
V Domu Božidarja Jakca v Novem mestu bo minister za kulturo Jožef Školč drevi ob 18. uri odprl novo postavitev Jakčevih del iz zbirke Dolenjskega muzeja. Razstava, s katero se Novomeščani spominjajo stoletnice rojstva slikarja, grafika in pionirja slovenskega filma Božidarja Jakca (1899-1989), bo odprta do začetka prihodnjega leta. Višji kustos Dolenjskega muzeja Jožef Matijevič je za novo postavitev izbral okrog 200 oljnih slik, grafik, risb in pastelov, ki tematsko zajemajo avtoportrete, slike Novega mesta, portrete Jakčevih sorodnikov in drugih osebnosti iz sveta umetnosti.
Uspeh Kasparja v Italiji
04. 03. 1999 10.40
V petek, 19. februarja 1999, je predstava Kaspar v režiji Angležinje <B>Anne Furse </B>in v produkciji Cankarjevega doma s slovensko igralsko zasedbo - <B>Polona Vetrih</B>, <B>Željko Hrs </B>in <B>Alojz Svete </B>gostovala na regionalenm festivalu Prebujanja mej (Risvegli di confine), ki to sezono poteka v gledališču Spazio Reno v mestecu Calderara di Reno v bolonjski pokrajini. Tokrat na festivalu prvič sodelujejo tudi umetniki iz drugih evropskih držav. Kaspar je bil predstavljen v sklopu "intenzivnejših" predstav, kjer irealne eksistence najdejo možne dimenzije in razbijejo tišino resničnosti na meji normalnega.