miši
Vlada našla del sredstev
24. 08. 2001 00.00
Vlada je za odpravo posledic lanskoletne suše namenila 1,6 milijarde tolarjev. Predsednik kmetijsko gozdarske zbornice Peter Vrisk je za 24 ur povedal, da je to le polovica denarja, ki ga država dolguje kmetom.
Vlada o posledicah suše
23. 08. 2001 00.00
Vlada na seji obravnava predlog o zagotovitvi 3,4 milijarde tolarjev kmetom, kolikor jim je ostala dolžna po lanskem interventnem zakonu o odpravi posledic suše.
Svojeglavi mišji geni
09. 07. 2001 00.00
Skupina ameriških znanstvenikov je objavila ugotovitve, po katerih miši, klonirane iz istih jajčnih celic, med seboj niso povsem enake, četudi se na prvi pogled zdi tako.
Obletnica Zvezdočkinega poleta
26. 03. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so 25. marca pred 40 leti izvedli še zadnji poskus pred poletom prvega človeka v vesolje. Izstrelili so nosilno raketo vostok 8K72K, ki je v orbito okoli Zemlje utirila peto vesoljsko ladjo-satelit v kateri je bila psica Zvezdočka (Zvezdica), pa tudi miši, budra, žabe, mikrobi, seme raznih rastlin in drugi biološko zanimivi objekti. Ladja je 100 minut kasneje pristala 45 kilometrov jugo-vzhodno od Votkinska v SZ.
Nocoj podelitev viktorjev
25. 03. 2001 00.00
V Cankarjevem domu bodo nocoj podelili viktorje, nagrade revije Stop za medijske dosežke. Viktorji se delijo na kategorije viktorjev popularnosti, ki jih izbira občinstvo, in na strokovne viktorje, ki jih izbira 23- članska Akademija Viktor.
Znani nominiranci za viktorje
16. 03. 2001 00.00
Člani strokovne žirije, so za najboljšo zabavno televizijsko oddajo predlagali kviz Lepo je biti milijonar, poleg kuharske oddaje Čari začimb in oddaje Res je. Voditelj popularnega Milijonarja Jonas Žnidaršič pa je ob Gregorju Bakoviču in Miši Molk nominiran za najboljšega voditelja zabavne televizijske oddaje.
Kloniranje človeka čez 18 mesecev
27. 01. 2001 00.00
Ameriški in italijanski znanstveniki so razkrili, da raziskujejo možnosti, da bi s pomočjo kloniranja omogočili neplodnim partnerjem otroke. Embrio, ki bi ga ustvarili iz celic moškega, bi lahko začeli vsajevati v maternico že v 18 mesecih, je dejal Dr. Panayiotis Zavos z ameriškega Androloškega inštituta in Centra za reproduktivno medicino in umetno oplojevanje v Kentuckyju. Petindvajsetletni Zavos, ki je veteran na tem področju, je gostil konferenco na kateri sta skupaj z italijanskim znanstvenikom Severinom Antinorijem, razglasila načrte za sodelovanje pri raziskavi kloniranja človeka.
Netopirji zasedli Varaždin
07. 09. 2000 00.00
Netopirji v Varaždinu so letos enostavno ponoreli. V avgustu, ko se parijo, so nenavadni nočni gostje močno prestrašili kar nekaj tamkajšnjih prebivalcev. Še vedno pa ni odgovora na vprašanje, zakaj je letos toliko netopirjev v Varaždinu.
Japonci klonirali prašiča
17. 08. 2000 00.00
Japonski raziskovalci pod vodstvom Akira Onišia so z izboljšanim postopkom, ki je pred dvema letoma uspešno služil njihovim rojakom pri kloniranju miši, klonirali prašiča. Raziskovalci so v odstranjene jajčne celice vbrizgali genetski material iz prašičevih kožnih celic. V postopku so uporabili posebno mikroinjekcijo, ki je po hitrem postopku brizgala izbrani genetski material v jajčne celice. Te so s pomočjo električne stimulacije dozorele v štiri zarodke, iz katerih so se razvile štiri svinje. Med 110 presajenimi zarodki je luč življenja ugledal le en prašič.
Odkritje gena za boj proti debelosti
06. 04. 2000 17.09
Ameriški znanstveniki so odkrili gen, ki v mutirani obliki preprečuje nastanek maščobnih blazinic. Novico je te dni objavila revija Nature Genetics. Po mnenju strokovnjakov naj bi se z novim odkritjem bolj učinkovito bojevali proti prekomerni teži. Skupina strokovnjakov je vzrejala miši z mutiranih genom HMGIC in ugotovila, da so imele le še deset odstotkov normalnega deleža maščob in so kljub zelo kalorični hrani ostale tako suhe kot tiste z normalno prehrano. Miške brez mutiranega gena pa so pridobile kar precej maščobnih blazinic.
Koliko dojenčkov v prvem dnevu leta 2000?
03. 12. 1999 21.06
Zaradi okroglega leta 2000 našega štetja je marsikoga zajela prava evforija. Med številnimi zgodbami, povezanimi s to letnico, so v zadnjem času mediji razširili govorice, da bodo novorojenčki 1. januarja naslednje leto dobesedno preplavili porodnišnice. Po pregledu stanja pa je mogoče, da posebne gneče vendarle ne bo.
Video za mačke
01. 11. 1999 10.53
V Veliki Britaniji je na tržišče prišel video za mačke. Lastnik mačke lahko za deset funtov razveseli svojega ljubljenca z videoposnetki miši, zlatih ribic, klobčičev volne in drugih ''zanimivih'' motivov. Časnik The Independent je poročal, da so program razvili psihologi za živali, namenjen pa ni samo zabavi, ampak ima tudi spodbujajoč in pedagoški učinek. Program Cat TV zmanjšuje napadalnost in mačko krepi v prepričanju, da je njena navzočnost zaželjena. Mačja psihologinja Sarah Whitehead je video pohvalila kot ''intelektualno hrano, ki jo mačke nujno potrebujejo''. Vsekakor pa morajo lastniki paziti, da žival pred ekranom ne prebije preveč časa in se sčasoma poleni kot istoimenski maček iz risanke Garfield.
Tek naj bi krepil možgane
24. 02. 1999 07.08
Raziskave, ki jih je izvedel Inštitut za biološke študije kalifornijske univerze La Jolla, so pokazale, da bi tek lahko vplival na krepitev možganov. Pri laboratorijskih miših, ki so po želji lahko tekale po valju, so znanstveniki opazili precejšen porast rasti novih možganskih celic v delu možganov, ki so odgovorni za učenje in pomnjenje. Tega niso opazili pri miših, ki niso ''trenirale''. Znanstveniki zdaj poskušajo ugotoviti, ali miši zaradi novih celic lahko postanejo pametnejše. To pa še ne pomeni, da ima jogging lahko podobne posledice tudi pri ljudeh, so zapisali v ameriški reviji Nature Neuroscience.
Mišja glava v čokoladki Mars
24. 10. 1998 09.41
Ko je Londončanka zagrizla v tablico čokolade, so ji med zobmi ostali mišja lobanja in prednja taca, se je izvedelo na procesu proti londonskemu izdelovalcu slaščic. Marie Heniques je prijateljica v kiosku podzemne železnice sredi Londona aprila lani kupila čokoladko Topic družbe Mars. ''Tri četrt je je že pojedla, ko pa je dala v usta zadnji košček, je začutila nekaj trdega,'' je povedal njen odvetnik. ''Gospodična Henriques je zagledala nekaj črnega z dlako, oblitega s karamelo in lešniki. Mislila je, da je koščica breskve''. Analize so pokazale, da gre za glavo in taco miši. Kot je pokazala preiskava, je proizvajalec lešnike kupil od turškega dobavitelja in jih shranil v skladišču neke družbe v Veliki Britaniji. Čeprav je slednja sporočila, da so se v skladišču zaredile miši, pa proizvajalec ni naročil kontrole svojih čokolad, je pripovedoval odvetnik mlade žrtve. Sojenje še traja. Vest pa molči o tem, kje je končala preostala miš.
Splitske oblasti zaradi invazije miši razglasile stanje naravne katastrofe
20. 07. 1998 14.14
Oblasti v okolici Splita so zaradi številnega vdora miši danes razglasile stanje naravne katastrofe.
Pozor! Pobegnil je Godzila
13. 07. 1998 08.52
Na svetu je vse več ljubiteljev eksotičnih hišnih ljubimcev, od insektov, kač, krokodilov do kuščarjev. Ko pa se kateri od njih znajde na prostosti, nastane pravi preplah in zmeda. V ameriškem mestu Chesapeake v zvezni državi Virginia je pobegnil 32 kilogramov težak in dva metra dolgi kuščar po imenu Godzila in se tri dni potepal po mestnih ulicah. Policija je prebivalce pozvala, naj v primeru, da naletijo na plazilca temne kože z rumenimi pegami in ostrimi zobmi, nemudoma pokličejo skupino za nujne primere.
Podgane uživajo v žgečkanju
06. 05. 1998 09.16
Znanstveniki sicer že dolgo poznajo dejstvo, da se podgane lahko smejejo, vendar pa je nek raziskovalec na državni univerzi v Bowling Greenu odkril, da so glodalci, v katerih večina ljudi vidi umazano nadlogo, prav igrivi in se radi žgečkajo. Znanstveniki na omenjeni univerzi so hihitanje podgan snemali s pomočjo detektorja za slepe miši, ki registrira visokofrekvenčne zvoke, ki jih ljudje ne slišimo. Samo hihitanje pa so spodbudili z žgečkanjem. "Slišalo se je kot na otroškem igrišču," je povedal psihobilog Jaak Panksepp, ki je predlagal eksperiment. Panksepp se ne zmeni za pripombe ljudi, češ da je njegovo raziskovanje smešno, saj je njegov cilj skrajno resen - odkrivanje biološkega izvora radosti.