michelangelo

FOTO: Konec neprecenljive razstave Michelangela

11. 01. 2011 08.53

Razstavo Michelangelo – risbe genija v dunajskem muzeju Albertina, ki je vrata zaprla v nedeljo, si je ogledalo 355.000 ljubiteljev umetnosti.

Po 400 letih razstavljena zadnja Caravaggiova slika

07. 12. 2010 06.30

Štiristo let po nastanku so v petek prvič javno razstavili domnevno zadnjo sliko italijanskega slikarja Caravaggia (1571–1610). Doslej neznano delo Ležeči Janez Krstnik bo do 13. februarja 2011 na ogled v Rembrandtovi hiši v Amsterdamu.

Našli 300 milijonov dolarjev vredno Michelangelovo umetnino?

12. 10. 2010 13.36

V ZDA so našli sliko, ki naj bi bila delo slavnega Michelangela. Če se bo izkazalo, da gre za njegovo avtentično delo, ocenjujejo, da naj bi bila vrednost slike okoli 300 milijonov dolarjev.

Ameriška nerazgledanost: Kdo je Beethoven? Pes!

19. 08. 2010 06.30

Za letošnjo generacijo ameriških študentov Čehoslovaška ni nikoli obstajala, menijo, da je elektronska pošta prepočasen način komunikacije in prepričani so, da je Beethoven le pes iz istoimenskega filma, Michelangelo pa le računalniški virus.

David v nevarnosti

22. 09. 2008 13.15

Obstaja precejšnja možnost, da se bo prvi in najbolj znani kip Michelangela razpadel na majhne koščke.

Mafija diktirala cene mesa

27. 06. 2008 08.51

Sicilijanska mafija Cosa Nostra je mesarjem v Palermu ukazala, naj dvignejo cene mesa, saj bodo le tako lahko plačevali dražje "varovanje".

Umrl Michelangelo Antonioni

31. 07. 2007 11.58

Na isti dan kot Ingmar Bergman je umrla še ena režiserska legenda, saj je v 95. letu preminil italijanski režiser Michelangelo Antonioni.

Umrla Alida Valli

22. 04. 2006 18.09

V 84. letu starosti je umrla ena največjih italijanskih igralk Alida Valli, ki je igrala tudi v Hitchcockovih filmih.

Zadnje počivališče papežev

06. 04. 2005 00.00

Papež Janez Pavel II. bo pokopan v baziliki Svetega Petra v Vatikanu. Bazilika je tradicionalno zadnje počivališče papežev - v njej jih je pokopanih 164.

David v novem sijaju

13. 09. 2004 00.00

Michelangelov David je praznoval častitljivo obletnico. Pripravili so lepo število prireditev, pa tudi tekmovanje v čiščenju kipa.

Firence proslavljajo

08. 09. 2004 00.00

V Firencah so pred 500 leti postavili slavni Michelangelov kip Davida.

Očistili Davidove mišice

26. 05. 2004 00.00

Čiščenje Michelangelovega Davida, ki ga hranijo v Akademijini galeriji v Firencah, je po večmesečnem restavriranju končano.

David ima šibke gležnje

09. 03. 2004 00.00

Kip Davida v Firencah, Michelangelova mojstrovina, letos praznuje petstoletnico.

Restavriran Michelangelov Mojzes

02. 11. 2003 00.00

V Rimu so javnosti predstavili restavrirani znameniti Michelangelov kip Mojzesa, ki je bil narejen po naročilu papeža Julija II., da bi krasil njegovo grobnico.

Novo štetje Pelejevih golov?

10. 09. 2003 00.00

Realov napadalec Ronaldo je v Manausu, kjer bo Brazilija igrala tekmo drugega kroga kvalifikacij za uvrstitev na SP 2006 proti Ekvadorju, od vodstva brazilske zveze zahteval, naj ponovno preštejejo vse gole, ki jih je za Brazilijo dosegel legendarni Pele.

Čiščenje Michelangelovega Davida

19. 09. 2002 00.00

Restavratorji v Firencah so se lotili čiščenja Michelangelovega Davida, na katerem se je tekom enega stoletja nabralo kar precej umazanije. Zadnjič so ga namreč čistili leta 1873.

Svetovni dan levičarjev

13. 08. 2002 00.00

Danes je svetovni dan levičarjev, ki so ga prvič praznovali leta 1976. Na svetu je približno deset odstotkov ljudi levičarjev, od tega je moških dvakrat več kot žensk.

Antonioni pripravlja nov film

02. 10. 2001 00.00

Znani italijanski režiser Michelangelo Antonioni bo po šestih letih znova režiral film.

Odkrili še en Michelangelov kip

30. 09. 2000 00.00

Italijanski umetnostni zgodovinarji so ugotovili, da je enega od kipov v cerkvi svetega Petra v Rimu izdelal Michelangelo, je poročala italijanska televizija. Kip papeža Juliusa II. naj bi po dosedanjih domnevah strokovnjakov izdelal manj znani umetnik Tommaso Boscoli, vendar je italijanski umetnostni zgodovinar Antonio Forcellino po dveh letih raziskav ugotovil, da gre pravzaprav za Michelangelovo delo. Njegove ugotovitve so potrdili tudi drugi umetnostni zgodovinarji. Michelangelo je za cerkev svetega Petra izdelal tudi svetovno znani kip Mojzesa.

Izvirno domače delo o renesansi

15. 12. 1999 20.18

Pri Študentski založbi je v zbirki Claritas izšlo izvirno domače strokovno delo o obdobju renesanse, knjiga Magična renesansa, v kateri Igor Škamperle, predavatelj zgodovine znanosti in renesančne kulture na filozofski fakulteti, pa tudi romanopisec, skozi niz esejev oz. razprav obdela in zasnuje portret tega pomembnega in prelomnega obdobja v človeški zgodovini in kulturi.

Razstava Michelangelovih zgodnjih del

07. 10. 1999 15.25

Razstava z naslovom Mladost Michelangela, ki so jo danes odprli v Firencah, nudi prvo priložnost za ogled celotnega zgodnjega dela umetnika v vsej njegovi raznolikosti. Na razstavi so združene risbe, slike, dokumenti in skulpture, ki jih je Michelangelo v mladosti ustvaril v Firencah in Rimu. Razstava bo na ogled v Casi Buonarotti in Orožarski sobi v Palazzo Vecchio do 9. januarja prihodnje leto. Dela, ki so na ogled, so med drugim posodili pariški Louvre, Metropolitan Museum iz New Yorka in londonska National Gallery.

V Firencah obsežna razstava zgodnjih Michelangelovih del

12. 08. 1999 14.04

V Firencah bo od 18. septembra do 9. januarja na obsežni razstavi v hiši Buonarrotti in palači Vecchio prvič na ogled celotna zbirka zgodnjih del renesančnega genija Michelangela Buonarrottija (1475-1564). Razstava bo ponudila pregled umetnikovega ustvarjanja iz zgodnjega florentinskega in rimskega obdobja. Umetnine, ki bodo na ogled, bodo v Firence prišle iz muzejev in galerij z vsega sveta. Med razstavljenimi primerki bodo tudi Madona iz Manchestra iz londonske Narodne galerije, marmornati kipi Mladi strelci iz New Yorka ter več skulptur iz Siene in Bologne. Michelangelo, italijanski kipar, slikar, stavbar in pesnik, je pokazal pot iz renesanse v barok. Med njegovimi najbolj znanimi deli so kipi Pieta, David in Mojzes, freske v Sikstinski kapeli v Rimu ter kupola v rimski baziliki Sv. Petra.

Državno tožilstvo zahtevalo dosmrtno ječo za Andreottija

30. 04. 1999 19.02

Državno tožilstvo v Perugii je za nekdanjega italijanskega premiera Giulia Andreottija v procesu v zvezi z umorom novinarja Mina Pecorellija zahtevalo dosmrto ječo.

Razstava o vplivu Hitchcocka na sodobno umetnost

17. 03. 1999 14.11

V oxfordskem Muzeju moderne umetnosti bo od 11. julija do 3. oktobra na ogled razstava, ki raziskuje vpliv filmskega velikana Alfreda Hitchcocka na sodobno umetnost. Razstavo so naslovili Notorius (Zloglasna) po režiserjev filmu iz leta 1946, gostovala pa bo po svetu, med drugim na Švedskem, Japonskem in Avstraliji. ''Menimo, da bomo z razstavo počastili Hitchcocka ob stoletnici njegovega rojstva,'' je povedal direktor muzeja, Američan Kerry Brougher, nekdanji kurator losangeleškega Muzeja sodobne umetnosti. Čeprav so tudi drugi mnogi velikani filma, kot so Michelangelo Antonioni, Douglas Sirk, John Ford in Federico Fellini imeli velik vpliv na umetnike, je Hitch pogosto omenjen kot tisti z največjim vplivom. Na razstavi bodo predstavili dela 12 sodobnih umetnikov, ki so navdih našli pri Hitchcocku in ki raziskujejo teme, ki jih je obravnaval - predvsem strah. Predstavili jih bodo s filmskimi odlomki, fotografijami, diapozitivi in zvoki. Na razstavi bodo z deli sodelovali Judith Barry, Cindy Bernard, David Reed in Cindy Sherman iz ZDA, iz Kanade Stan Douglas in Atom Egoyan, iz Francije Pierre Huyghe in Chris Marker, Christian Marclay iz Švice, iz Velike Britanije pa John Baldessari, Victor Burgin in Douglas Gordon. Nemška filmska ustvarjalca Matthias Mueller in Christoph Girardet bosta zmontirala odlomke iz Hitchcockovih filmov, da bi pokazala njegov pristop k snemanju filmov.

Pisma Rafaela, Michelangela in Tiziana na dražbi

10. 06. 1998 13.32

Konec junija naj bi na dražbi v Milanu naprodaj ponudili originalna pisma nekaj največjih italijanskih renesančnih umetnikov, kot so Rafael, Michelangelo in Tizian. Med gradivi so tudi pismo slikarja Rafaela iz leta 1515, torej iz časa, ko je bil vrhovni nadzornik za antične spomenike; Michelangelovo pismo (1517) o gradnji nagrobnega spomenika za papeža Julija II. ter Tizianovo pismo iz leta 1545, ko je delal za družino Farnese v Rimu.