mihail
Lenin ruska osebnost stoletja
28. 12. 2000 00.00
Rusi so v javnomnenjski raziskavi za osebnost 20. stoletja razglasili Vladimirja Iljiča Lenina, očeta oktobrske revolucije. Zanj se je odločilo 14 odstotkov od 1500 anketirancev. Devet odstotkov se jih je odločilo za Josipa Visarijonoviča Stalina, ki je poslal v smrt več milijonov ljudi, osem odstotkov pa jih je glasovalo za borca za človekove pravice in Nobelovega nagrajenca za mir Andreja Saharova. Prvi človek v vesolju Jurij Gagarin, nekdanja sovjetska voditelja Mihail Gorbačov in Leonid Brežnjev ter pisatelj Aleksander Solženicin so dobili od dva do petodstotno podporo. Nekdanji in sedanji ruski predsednik Boris Jelcin in Vladimir Putin pa sta dobila vsak po odstotek glasov. Največ glasov med tujimi osebnostmi so dobili nekdanji britanski ministrski predsednik Winston Churchill, znanstvenik Albert Einstein ter zloglasni Adolf Hitler.
Putin na Kubi
14. 12. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je na štiridnevnem obisku na Kubi, kar je prvi obisk kakega ruskega predsednika na Kubi po razpadu Sovjetske zveze. Državi naj bi med obiskom predvsem otoplili odnose. Putin se je že sinoči ob prihodu srečal s kubanskim predsednikom Fidelom Castrom, s katerim sta se srečala že septembra letos ob robu vrha tisočletja ZN v New Yorku. Castro je nazadnje obiskal Moskvo pred razpadom nekdanje Sovjetske zveze, medtem ko je bil Mihail Gorbačov kot zadnji sovjetski predsednik na Kubi leta 1989. Po padcu komunizma v SZ sta državi, ki sta bili 30 let zaveznici, prekinili odnose.
Ruski premier Kasjanov v Pekingu
03. 11. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes prispel na dvodnevni uradni obisk v Peking in se nemudoma sestal s kitajskim premierom Zhu Rongjijem. Rusija je ena od redkih držav, ki ima v trgovinski menjavi s Kitajsko pozitivno bilanco, naj bi po nekaterih virih Pekingu poskušala prodati dodatno vojaško opremo. Namestnik ruskega premiera Ilija Klebanov, ki je v kitajsko prestolnico prišel pred Kasjanovim, se je včeraj sestal s kitajskimi vojaškimi oblastmi in z njimi razpravljal o možnosti za prodajo ruskih letal A-50, ki so opremljena z radarji za prestrezanje raket v razdalji do 400 kilometrov.
Na Kursku našli tri trupla mornarjev
25. 10. 2000 00.00
Potapljači so danes v jedrski podmornici Kursk, ki leži na dnu Barentsovega morja, našli trupla treh mornarjev, je sporočil načelnik generalštaba severne flote Mihail Mocak.
Rusija ne proučuje podelitve političnega zatočišča Miloševiću
06. 10. 2000 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je danes izjavil, da ruske oblasti ne proučujejo vprašanja morebitne podelitve političnega zatočišča dosedanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot je še zatrdil ob obisku v kazahstanski Astani, v Moskvi doslej niso dobili nobene tovrstne prošnje, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Po besedah ruskega premiera je mirna rešitev krize v ZRJ še vedno možna, vsa razhajanja pa bi morali sprti strani reševati s pogajanji. Moskva je še naprej pripravljena v Beograd poslati svoje pogajalce, ki bi sedli za mizo z vsemi sprtimi stranmi, je dejal Kasjanov in dodal, da Rusijo pri tem še naprej vodijo načela demokracije. Predsednik ruske dume Genadij Seleznjov pa je na današnji novinarski konferenci izjavil, da se je v ZR Jugoslaviji zgodil državni udar, med katerim se je Vojislav Koštunica razglasil za predsednika. Ob tem je Seleznjov izrazil obžalovanje, ker v ZRJ niso poslušali pozivov iz Moskve, naj spor rešijo s političnimi sredstvi in ob upoštevanju odločitve ustavnega sodišča. Po mnenju predsednika spodnjega doma ruskega parlamenta "se v ozračju kaosa, ki je nastalo v državi in ga Koštunica ne more nadzirati, glas zakonito izvoljenega jugoslovanskega parlamenta ne sliši". To ga spominja na dogodke v Romuniji, pa tudi v Rusiji iz let 1991 in 1993. Seleznjov je še dejal, da nova oblast v Jugoslaviji ne bo zakonita, pa tudi trajna ne. Obe strani je pozval, naj nemudoma začneta politični dialog.
Andy Warhol in prvi avtomobil v muzeju St. Peterburga
05. 10. 2000 00.00
V več kot 200-letni zgodovini muzeja v St. Peterburgu je v njem prvič na ogled avtomobil. Gre za BMW M1, ki ga je poslikal slavni umetnik pop arta Andy Warhol (1928-1987). Na doslej največji razstavi o življenju in delu Andyja Warhola v Rusiji bo do 28. novembra na ogled več kot 80 njegovih del, predvsem slik iz iz obdobja med 1950 in sredino 80. letih. Direktor muzeja v St. Peterburgu Mihail Pjotrovski je ob odprtju razstave spomnil na slovanske korenine umetnika, čigar starši so v ZDA prišli iz Slovaške. "Andy Warhol bi bil navdušen, da eden največjih muzejev na svetu razstavlja njegovo umetnost," dejal direktor Andy Warhol Museum iz Pittsburgha Thomas Sokolowski. "Če kdo predstavlja ZDA in povojno generacijo, potem je to Andy Warhol. Noben drug umetnik ne izda več o svojem času kot on."
Blair bo novembra obiskal Rusijo
20. 09. 2000 00.00
Britanski premier Tony Blair bo novembra obiskal Rusijo, je napovedal ruski premier Mihail Kasjanov, ki je na tridnevnem obisku v Veliki Britaniji. Natančen datum obiska še ni znan, Blair pa naj bi se v Rusiji srečal s predsednikom Vladimirjem Putinom.
Inflacija v Rusiji se umirja
04. 09. 2000 00.00
Avgusta se je stopnja inflacije v Rusiji povečala za en odstotek, kar v primerjavi s prejšnjimi meseci kaže na postopno umirjanje inflacije v tej državi. Julija se je inflacija povečala za 1,8 odstotka, junija pa za 2,6 odstotka in se tako avgusta ustalila na 12,6 odstotka.
Bo pomoč na dnu morja prepozna
20. 08. 2000 00.00
Na kraj nesreče ruske jedrske podmornice
Potopitev Kurska povzročila močna eksplozija
19. 08. 2000 00.00
Potopitev ruske jedrske podmornice Kursk na dno Barentsovega morja je povzročila močna eksplozija, ki je poškodovala notranjost podmornice. Vzroki eksplozije še niso znani, je danes sporočil guverner Murmanska Jurij Evdokimov, ki je povzel uradno poročilo preiskovalne komisije. Iz poročila komisije je še razvidno, da morda ne bo mogoče ugotoviti vzrokov za nesrečo, saj naj bi bili vsi dokazi ob eksploziji uničeni. Preiskovalna komisija je sicer s tem prvič priznala, da ostaja povod za nesrečo še vedno neznan. Pred tem je namreč ruska stran zagovarjala domneve, da se je Kursk potopil zaradi trčenja z drugo podmornico ali ladjo, oziroma da je naletel na mino. Ruski predsednik Vladimir Putin se je o reševanju 118-članske posadke Kurska medtem v Kremlju pogovarjal s premierom Mihailom Kasjanovom, obrambnim ministrom Igorjem Sergejevom in sekretarjem varnostnega sveta Sergejem Ivanovom. Predstavniki Kremlja so sicer danes večkrat izrazili črnoglede napovedi glede usode posadke, s katerimi naj bi želeli rusko javnost pripraviti na najhujše. Zelo verjetno lahko pričakujemo najslabše, je poudaril poveljnik ruske severne flote Mihail Motsak, ki je še menil, da je nekaj članov posadke najbrž umrlo že v soboto, takoj po nesreči. Britanski reševalci bodo do ruske jedrske podmornice Kursk predvidoma prispeli ob 18.00 po srednjeevropskem času, je za rusko tiskovno agencijo Inerfax danes povedal predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Britanska reševalna podmornica naj bi najprej z robotom fotografirala rusko plovilo, uro kasneje pa naj bi 20 izurjenih britanskih reševalcev poskušalo odpreti lopute na ponesrečeni podmornici in iz nje rešiti posadko. Ruski tisk medtem piše o različnih možnih scenarijih, ki naj bi povzročili potopitev podmornice 108 metrov pod morsko gladino. Časnik Segodnja, ki se sklicuje na vire blizu poveljstva severne flote, tako v današnji izdaji navaja, da naj bi se podmornica potopila zaradi trčenja z neko britansko podmornico, ki je zaradi popravil na dnu ostala 24 ur in nato zaplula proti Norveški. Po pisanju Segodnje, ki povzema izjave pripadnikov ruske obveščevalne službe, naj bi bili Britanci tako hitro pripravljeni na pomoč pri reševanju zato, ker so bili sami vpleteni v nesrečo. Isti
Reševanje posadke se nadaljuje
17. 08. 2000 00.00
Ves svet še vedno spremlja tragedijo ruske podmornice Kursk. Predsednik ruske vlade Mihail Kasjanov je razmere na podmornici v Barentsovem morju, v kateri je ujetih 118 mornarjev, opisal kot katastrofalne. Ruski mediji pa so ostro napadli vojaške oblasti in predsednika Putina, da so odgovorni za neučinkovito in počasno reševanje. Putin naj bi dva dni po nesreči celo odpotoval na letni dopust na jug Rusije, vojska pa potrebovala kar štiri dni za začetek reševanja. Rusi so tudi besni, ker so v Moskvi kar pet dni zavračali vsakršno pomoč iz tujine. Ruska podmornica na morskem dnu leži pod kotom 60 stopinj, zato je britansko reševalno plovilo LR5 po mnenju strokovnjakov edino, ki se lahko priključi na potopljeno podmornico. Od ruskih se britansko plovilo razlikuje tudi v tem, da lahko pluje na centimeter natančno in deluje samostojno, torej neodvisno od kontrolne ladje. Za britanske strokovnjake še vedno ostaja nejasno, ali bodo lahko svoje plovilo resnično priključili na podmornico Kursk, saj Rusi niso pojasnili, ali ima njihova podmornica adapter po mednarodnih standardih. Če se bo torej plovilo LR5 lahko priključilo na rusko podmornico, bo naslednji korak uravnoteženje pritiska med obema ploviloma. LR5 bo pri vsakem spustu lahko sprejela 15 mornarjev, reševanje ene skupine ponesrečenih pa bo trajalo od štiri do pet ur. Poleg dveh pilotov je v posadki reševalnega plovila tudi zdravnik, ki bo pomagal preživelim. O načinih reševanja posadke potopljene podmornice pa se bo s predstavniki zveze NATO posvetovala delegacija visokih ruskih vojaških predstavnikov, ki je danes prispela v Bruselj. Norveško obrambno ministrstvo poroča, da so v soboto, ko je potonila podmornica pod vodo ujeli zvok manjše in nato izjemno močne eksplozije. Predvidevajo da je pri izstrelitvi torpeda prišlo do eksplozije, ki pa je kasneje povzročila strahovito eksplozijo dveh ali treh drugih torpedov. V Moskvi neradi govorijo o napaki na ruskem orožju. Puščajo odprte vse možnosti, obrambni minister Sergejev pa je ponovno omenil, da je najverjetnejši vzrok nesreče, trčenje ruske podmornice z ameriško. Pri tem ni pojasnil, kako je druga podmornica, ki naj bi bila udeležena v silovito trčenje sploh lahko zapustila kraj nesreče in to ob prisotnosti 16 ruskih vojaških ladij in treh podmornic. Strokovnjaki menijo, da je po vsej verjetnosti celotna posadka potopljene podmornice že mrtva.
Usoda Kurska odvisna od pomoči tujine
16. 08. 2000 00.00
V ruski jedrski podmornici Kursk, ki je v nedeljo potonila v Barentsovem morju na severozahodu Rusije, je po najnovejših podatkih še vedno ujetih vseh 118 članov posadke, zato se njihovo reševanje intenzivno nadaljuje, danes pa je Rusija tudi uradno sprejela vsakršno pomoč tujine. Plovilo je že v soboto imelo tehnične težave, v nedeljo pa je potonilo na dno morja, kjer leži približno 108 metrov globoko na boku pod kotom 60 stopinj, so sporočili iz norveškega ministrstva za zunanje zadeve. Vzrok nesreče še ni znan. Strokovnjaki domnevajo, da je ob izstrelitvi torpeda eksplozija poškodovala kljun, po drugi možni razlagi pa naj bi Kursk trčila v neko drugo plovilo. V času nesreče jedrske podmornice je bila v Barentsovem morju ameriška ladja za elektronski nadzor, ki je spremljala ruske pomorske vojaške vaje, so sporočili iz ameriškega obrambnega ministrstva, vendar je Pentagon zanikal, da bi bila v nesrečo vpletena kaka ameriška ladja.
Posadka ruske jedrske podmornice je živa
14. 08. 2000 00.00
Člani posadke ruske jedrske podmornice, ki se je potopila v Barentsovem morju, so živi in ohranjajo zvočni stik z reševalnimi ladjami na površju, so sporočili predstavniki severne flote. Posadka podmornice ne uporablja antene za nujne primere, temveč se sporazumeva s trkanjem. Reševalne ladje so vseskozi v stiku s podmornico, je dejal neimenovani predstavnik severne flote.
Dečki iz St.Petersburga v Sloveniji
09. 08. 2000 00.00
Od drevi do 18. avgusta bo v osmih slovenskih mestih nastopil Deški zbor Zborovske šole Mihail I. Glinka iz Sankt Petersburga, ki velja za eno najodličnejših zborovskih zasedb v Rusiji. Turnejo Dečkov iz St.Petersburga, kot jih običajno imenujejo, je uspel organizirati nacionalni projekt za kulturno oživljanje starih mestnih jeder Imago Sloveniae - Podoba Slovenije. S programom nabožnih in posvetnih pesmi ruskih skladateljev, J.S. Bacha, Johannesa Brahmsa ter ruskih narodnih se bo zbor drevi predstavil v cerkvi sv. Mavra v Izoli, od četrtka do sobote v Kranju, Novi Štifti ter na Logu pri Vipavi, od 15. do 18. avgusta pa še v Metliki, Idriji, Ljubljani in na Bogenšperku.
Rusiji iz tujine več kot 70.000 umetnin
05. 08. 2000 13.29
V Rusijo se je v zadnjih petih letih iz tujine vrnilo več kot 70.000 ruskih umetnin, je sporočil ruski minister za kulturo Mihail Švidkoj. Tako je konec aprila letos Nemčija vrnila florentinski marmornati mozaik in komodo iz slavne jantarjeve sobe letne rezidence ruskih carjev, ki so jo nemški vojaki ukradli med drugo svetovno vojno. Rusko ministrstvo za kulturo je vrnitev teh in drugih dragocenosti doseglo na podlagi posebnega programa vračanja ruskih umetnin, ki so bile iz različnih razlogov odnesene iz države. Sicer pa je tudi Rusija vrnila nekatere tuje dragocenosti. Tako so v Nemčijo poslali 100 risb, med njimi tudi Duererjeve, Goyeve in Manetove, ki jih je neki sovjetski častnik med drugo svetovno vojno odnesel iz Bremna.
Rusiji iz tujine več kot 70.000 umetnin
05. 08. 2000 00.00
V Rusijo se je v zadnjih petih letih iz tujine vrnilo več kot 70.000 ruskih umetnin, je sporočil ruski minister za kulturo Mihail Švidkoj. Tako je konec aprila letos Nemčija vrnila florentinski marmornati mozaik in komodo iz slavne jantarjeve sobe letne rezidence ruskih carjev, ki so jo nemški vojaki ukradli med drugo svetovno vojno. Rusko ministrstvo za kulturo je vrnitev teh in drugih dragocenosti doseglo na podlagi posebnega programa vračanja ruskih umetnin, ki so bile iz različnih razlogov odnesene iz države. Sicer pa je tudi Rusija vrnila nekatere tuje dragocenosti. Tako so v Nemčijo poslali 100 risb, med njimi tudi Duererjeve, Goyeve in Manetove, ki jih je neki sovjetski častnik med drugo svetovno vojno odnesel iz Bremna.
Nasprotovanje ameriškemu protiraketnemu ščitu
20. 07. 2000 14.42
Severnokorejski predsednik Kim Jong Il in ruski predsednik Vladimir Putin sta danes izjavila, da je severnokorejski raketni program namenjen za miroljubne namene, hkrati pa sta pozvala ZDA, naj se odpovejo načrtovani namestitvi protiraketnega ščita, so poročali uradni severnokorejski mediji.
Industrijska proizvodnja v Rusiji porasla
15. 07. 2000 16.43
Industrijska proizvodnja v Rusiji se je v prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišala za 10,3 odstotka, je danes uradno objavil ruski premier Mihail Kasjanov. Industrijska proizvodnja je bila junija za 9,8 odstotka višja kot v enakem mesecu lani.
Rusija in Brazilija za sodelovanje v vesolju
02. 07. 2000 16.02
Brazilija in Rusija sta se odločili za sodelovanje pri razvoju vesoljskih opazovalnih sistemov in izstreljevanju satelitov, je sporočila brazilska vesoljska agencija. V izjavi za tisk so zapisali, da sta se za sodelovanje dogovorila ruski premier Mihail Kasjanov in brazilski podpredsednik Marco Maciel ob obisku slednjega v Moskvi. Med obiskom je prišlo tudi do srečanja med brazilsko in rusko delegacijo.
Nagrada za film Hop, Skip & Jump
28. 06. 2000 12.58
Slovensko-bosanska filmska koprodukcija Hop, Skip & Jump režiserja Srdjana Vuletića je na 10. mednarodnem festivalu dokumentarnih, animiranih in kratkih filmov v Sankt Peterburgu v Rusiji dobil posebno nagrado žirije - centaur, v vrednosti 2000 dolarjev. Za nagrado se je potegovalo 29 kratkih filmov z vsega sveta. Žirijo festivala, ki je potekal med 15. in 22. junijem, so sestavljali Godfrey Reggio iz Združenih držav kot predsednik, Bahman Maghsoudlou (ZDA), Mihail Aldašin iz Rusije in Sergey Trimbach iz Ukrajine.
Mihail Gorbačov ni bil ogrožen
10. 06. 2000 08.41
Inštitut za intelektualne lastnino Mihaila Gorbačova je zavrnil poročanje ruskega dnevnika Moskovsky Komsomolec, da je nekdanjemu sovjetskemu voditelju med bivanjem v Kostariki moral pomagati reševalec, ko je zaplaval proti odprtemu morju. Predstavnik inštituta je potrdil, da je bil Gorbačov na Kostariki, vendar pa tam ni prišlo do tega, da bi bilo njegovo življenje ogroženo.
Bolšoj teater na ameriški turneji
03. 06. 2000 14.17
Bolšoj teater, znamenita ruska baletna hiša, je pred dnevi uspešno začela turnejo po ZDA. Občinstvo v Washingtonu je z navdušnjem sprejelo balet Don Kihot v režiji Alekseja Fadeječeva. Bolšoj teater je uspešno nastopil tudi z baletom Romeo in Julija. Skupino je pohvalil tudi znameniti ruski baletnik Mihail Barišnikov, ugodno pa so jo ocenili celo kritiki.
Pianist Pletnev za srebrni abonma
30. 05. 2000 19.01
V mednarodnem mojstrskem ciklusu bo drevi ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma deveti koncert za srebrni abonma. Igral bo ruski pianist Mihail Pletnev. Na sporedu ima nekaj klasičnih del za klavir skladateljev Johanna S. Bacha, Ludwiga van Beethovna in Frederica Chopina.
Znani novi ministri v ruski vladi
18. 05. 2000 21.32
Kot je danes v Moskvi potrdil novi ruski premier Mihail Kasjanov, je ruski predsednik Vladimir Putin že podpisal odlok, s katerim je potrdil nove ministre in zmanjšal število ministrstev in vladnih agencij.
Kasjanov predlagan za premiera
10. 05. 2000 16.39
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes po pričakovanjih spodnjemu domu ruskega parlamenta, dumi, uradno predlagal Mihaila Kasjanova za kandidata za novega premiera. Duma mora po predložitvi kandidature za premiera o Kasjanovem razpravljati v sedmih dneh.
Rusija Nemčiji vrača ukradene umetnine
28. 04. 2000 19.34
Ruski minister za kulturo Mihail Švidko je danes nemškemu kolegu Michaelu Naumannu predal licenco za izvoz, s katero bo lahko Nemčija iz Rusije izvozila 101 risbo, so sporočili z ruskega ministrstva za kulturo.
Rusija bo Nemčiji vrnila nekaj umetniških del
28. 04. 2000 16.29
Rusija je obljubila, da bo 55 let po koncu druge svetovne vojne Nemčiji vrnila del ukradenih umetniških del. Ruski minister za kulturo Mihail Švidkoj je namreč danes v Moskvi nemškemu kulturnemu ministru Michaelu Naumannu in županu Bremna Henningu Scherfu obljubil, da bo Rusija Nemčiji vrnila 101 umetniško delo, ki ga je iz Bremenske galerije med drugo svetovno vojno odnesel nek ruski oficir. Slike in grafike iz Bremna so že od leta 1993 spravljene na nemškem veleposlaništvu v Moskvi, sedaj pa jih bodo postavili na ogled. Nemški kulturni minister bo v zameno ruskemu predsedniku Putinu vrnil mozaik in komodo iz znanih Bernsteinovih sob. Nemčija od Rusije še vedno zahteva vrnitev 300.000 umetniških del in na milijone knjig, ki so bile ukradene med drugo svetovno vojno.
Rusko posredovanje na pogajanjih
28. 04. 2000 11.47
Rusija bo na Bližnji vzhod poslala posebnega odposlanca, ki bo skušal posredovati pri oživitvi mirovnih pogajanj med Izraelom in Sirijo, je danes sporočil ruski veleposlanik Mihail Bogdanov v Jeruzalemu. Odposlanec se bo srečal z izraelskimi oblastmi, obiskal pa bo tudi Damask in Bejrut.
Putin na zaprisego povabil tudi Gorbačova
24. 04. 2000 18.16
Novoizvoljeni ruski predsednik Vladimir Putin je na slovesnost ob zaprisegi na ta položaj, ki bo 7. maja, povabil tudi nekdanjega sovjetskega predsednika Mihaila Gorbačova, je danes poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Vrnitev tapiserij Gobelinov sanktpeterburškemu muzeju
31. 03. 2000 16.09
Tri tapiserije Gobelinov, ki so jih od obdobja nekdanje Sovjetske zveze hranili v neki državni rezidenci v Sankt Peterburgu, bodo v prihodnjih dveh do treh mesecih vrnili mestnemu muzeju, je povedal direktor muzeja Mihail Pjotrovski. Obenem je zavrnil nedavne obtožbe, da je prišlo do nepravilnosti pri hrambi umetnin v muzeju. Po nekaterih ocenah naj bi v muzeju manjkalo kakih 50 umetniških del, prišlo pa naj bi tudi do nepravilnosti pri registraciji umetnin.