milijardi
Luka Koper v prvih osmih mesecih tega leta
12. 10. 2000 00.00
Ladijski pretovor družbe Luka Koper v prvih osmih mesecih letos je znašal 6,4 milijone ton in je bil za 12 odstotkov nad načrtovanim obsegom. Skupni pretovor je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem večji za 11 odstotkov, tranzitni promet pa se je v primerjalnem obdobju povečal za 10 odstotkov, in sicer z Avstrijo za pet odstotkov, s Hrvaško za osem, z Madžarsko za tri, z Nemčijo za sedem odstotkov in z ostalimi državami bivše Jugoslavije za 43 odstotkov, so sporočili iz Luke Koper.
Air France bo kupil deset boeingov
05. 10. 2000 00.00
Francoski letalski prevoznik Air France bo kupil 10 boeingov 777-300, ki so namenjeni za daljše polete. Air France naj bi za posel odštel do dve milijardi dolarjev, saj vsako letalo stane približno 193 milijonov dolarjev. Predstavniki Boeinga so nakup potrdili, vendar vrednosti pogodbe niso hoteli razkriti.
Terme Čatež tudi ob morju
05. 10. 2000 00.00
Delniška družba Terme Čatež je v hotelu Koper predstavila potek celovite obnove hotelskega kompleksa Žusterna, katere vrednost ocenjujejo na dve milijardi tolarjev. Terme Čatež so širitev zunaj svoje matične lokacije zastavile pred dvema letoma z nakupom večinskega deleža in kasnejše pridružitve delniške družbe Hoteli Koper, nadaljujejo pa jo v Žusterni z obnovo hotelskega objekta, nadgradnjo bazenskega kompleksa in z gradnjo podzemne garažne hiše. Odprtje hotela in depandanse z 270 ležišči, bazenskega kompleksom s 3500 kvadratnimi metri vodnih površin in garažne hiše s 150 parkirnimi mesti je izvršni direktor marketinga in prodaje Term Čatež Matjaž Tavčar napovedal za februar 2001, potem ko so se obnovitvena dela na lokaciji začela pred mesecem dni. Prvo leto poslovanja mestnega hotela Koper je direktorica Mojca Kačinari ocenila dobro in napovedala povprečno 50?odstotno zasedenost zmogljivosti v letu, kar pomeni 15.000 nočitev do konca leta.
Trgovinski presežek Južne Koreje
02. 10. 2000 00.00
Zaradi povečanega izvoza je trgovinski presežek Južne Koreje septembra po podatkih ministrstva za trgovino znašal dve milijardi dolarjev, kar je v primerjavi z lanskim septembrom, ko je znašal 1,84 milijarde dolarjev, za 8,7 odstotka več.
Drevi izbor miss Slovenije
23. 09. 2000 00.00
V Cankarjevem domu bo nocoj, ob 20.30, prireditev za izbor miss Slovenije, ki bo sodelovala tudi v izboru za miss sveta 30. novembra v Londonu. Letos se za pot v London poteguje 15 kandidatk, poleg miss Slovenije pa bodo izbrane tudi miss fotogeničnosti, miss Ona in miss interneta. Izbor miss sveta si po televiziji ogleda več kot dve milijardi gledalcev, v Sloveniji pa si je lansko prireditev ogledalo kar 70 odstotkov vseh televizijskih gledalcev, zato na POPtv pričakujejo dobro gledanost letošnjega slovenskega izbora, ki ga bo vodil Stojan Auer.
Delničarjem Telekoma 310 tolarjev na delnico
21. 09. 2000 00.00
Delničarji Telekoma Telekoma so na današnji skupščini za dividende namenili 2 milijardi in 25 milijonov tolarjev, kar je 310 tolarjev na delnico. Delničarje pa bolj skrbi letošnji dobiček. Čeprav so na Telekomu sprva načrtovali, da ga bo za več kot 15 milijard, so pred kratkim to številko zmanjšali skoraj za polovico.
Madžarska ima večji zunajnetrgovinski primanjkljaj
14. 09. 2000 00.00
Madžarski zunanjetrgovinski primanjkljaj je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta dosegel 2,08 milijarde dolarjev, kar je za dobri dve milijardi dolarjev več kot v enakem lanskem obdobju, so sporočili iz madžarskega statističnega urada. Uvoz je do konca julija dosegel 17,58 milijarde dolarjev, kar je za 14,3 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, izvoz pa se je v omenjenem obdobju povečal za 13,6 odstotka na 15,5 milijarde dolarjev.
Madžarski zunanjetrgovinski primanjkljaj
13. 09. 2000 00.00
Madžarski zunanjetrgovinski primanjkljaj je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta dosegel 2,08 milijarde dolarjev, kar je za dobri dve milijardi dolarjev več kot v enakem lanskem obdobju, so sporočili iz madžarskega statističnega urada.
Atlantis združen s postajo
08. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis , ki so ga izstrelili v petek popoldne in v katerem je pet ameriških astronavtov in dva ruska kozmonavta, se je kljub okvari enega od dveh senzorjev za usmerjanje po zvezdah - okvaro so zaznali kmalu po izstrelitvi - davi ob 7.51 in 37 sekund po srednjeevropskem času približno 352 kilometrov nad zahodnim Kazahstanom uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Posadka - astronavti Wilcutt, Altman, Lu, Mastracchio, Burbank in kozmonavta Malenčenko in Morukov - za zdaj ne bo vstopila v postajo, ker za jutri zjutraj, dobrih 23 ur po združitvi, načrtujejo ameriško-ruski vesoljski sprehod. Loputo MVP bodo odprli le za kratek čas in le toliko, da bodo iz prehodnega tunela do modula Unity, ki je del MVP, vzeli vzorec zraka. Vzorec bodo na Zemlji analizirali. Sprehod ameriškega astronavta in ruskega kozmonavta bo trajal predvidoma šest ur in pol. Vesoljca bosta med Zarjo in Zvezdo napeljala električne in podatkovne kable in na Zvezdi montirala ruski magnetometer. Medtem bodo notranjost ameriškega in notranjost precej večjega ruskega dela postaje ogrevali. Vesoljci sedaj pripravljajo različno orodje in opremo, ki ju bosta uporabljala ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko med ponedeljkovim šest ur in pol dolgim vesoljskim sprehodom. Dve milijardi dolarjev vreden ameriški vesoljski raketoplan Atlantis so iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi izstrelili v petek v prvem poskusu in točno po planu ob 14.45 in 47 sekund po srednjeevropskem času. Dobri dve minuti po izstrelitvi sta se od zunanjega rezervoarja za tekoče gorivo ločili štartni raketi na trdno gorivo, nato so po približno šestih minutah prenehali delovati trije glavni motorji na tekoče gorivo in rezervoar je odpadel. Atlantis se je uspešno utiril v nizko orbito okoli Zemlje. Ameriški in ruski vesoljci bodo pretovorili okoli tono in pol tovora iz Atlantisa in iz ruske samodejne tovorne ladje Progress v MVP in priprava postaje na novembrski prihod prve dolgotrajne posadke. Atlantis se bo vrnil na Zemljo predvidoma 19. septembra, po desetih dnevih.
Zakon za odpravo posledic naravnih katastrof
01. 09. 2000 00.00
Državni zbor je po tridnevnih razpravah in zapletih po hitrem postopku sprejel zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in sluzenja morja v skupnem znesku 10 milijard in 150 milijonov tolarjev. Sredstva bodo zagotovljena v državnem proračunu za letošnje in prihodnje leto, od tega za sanacijo škode zaradi suš e 8 milijard, za škodo zaradi plazenja 2 milijardi, za škodo zaradi neurij 120 milijonov in za škodo zaradi sluzenja morja 30 milijonov tolarjev.
Nemčija močno povečala izvoz
08. 08. 2000 00.00
Nizek tečaj evra je v maju vplival na višji izvoz Nemčije v države izven evroobmočja. Po podatkih nemškega zveznega statističnega urada se je izvoz Nemčije v ZDA povečal za 45,1 odstotka na 10,9 milijarde mark. Prav tako je bil višji izvoz v Veliko Britanijo, ki ni v evroobmočju, in sicer za 34,1 odstotka na 8,7 milijarde mark. Celoten nemški izvoz je maja poskočil za 32,2 odstotka na 102 milijardi mark. Medtem ko je bila rast izvoza v države evroobmočja višja za 26,4 odstotka in je ta znašal 44,1 milijarde mark, se je rast izvoza v tretje države povečala za 39,8 odstotka na 44,7 milijarde mark. Maja je Nemčija največ izvozila v Francijo, sledita pa ZDA in Velika Britanija.
Svetovna banka odobrila manj posojil
01. 08. 2000 13.46
Svetovna banka (WB) je v minulem poslovnem letu, ki se je končalo 30. junija letos, državam v razvoju odobrila za 15,3 milijarde dolarjev posojil, medtem ko so te še v letu prej dobile za 29 milijard dolarjev posojil.
V tujini blokirani dve milijardi
28. 07. 2000 10.52
Zvezna ministrica za sodelovanje z mednarodnimi finančnimi in drugimi organizacijami Borka Vučić je v pogovoru za vladno Borbo povedala, da sta v tujih poslovnih in mednarodnih finančnih ustanovah blokirani dve milijardi dolarjev sredstev, ki so last ZRJ, centralne banke ter poslovnih bank in podjetij. Vučičeva je zatrdila, da so sredstva blokirana v nasprotju z vsemi bančnimi pravili in konvencijami. Jugoslavija je po njenih besedah žrtev hudih gospodarskih sankcij zgolj zato, ker je želela ohraniti nacionalno in in gospodarsko identiteto in ker je želela pomagati pri pravičnem reševanju posledic razpada nekdanje skupne države. Ob uvedbi sankcij so bili ukinjeni tudi preferenciali ter uvedena prepoved naložb v ZRJ, finančnih transakcij in plačilnega prometa, je še poudarila. Beograjska revija Blic News pa je v najnovejši številki zapisala, da so tuji upniki zasegli pet milijonov dolarjev sredstev Beogradske banke v njeni londonski podružnici. Do zaplembe naj bi po pisanju časnika prišlo na podlagi sodnega sklepa o prisilni izterjavi 60 milijonov dolga Beogradske banke. Blic News piše, da so v londonski podružnici Beogradske banke zasegli le minimalni znesek dolga, zato imajo tuji upniki pravico do zaplembe tudi drugega premoženja te banke.
Avkcija zakladnih menic
17. 07. 2000 10.50
Ministrstvo za finance (MF) bo v torek, 25. julija, pripravilo 27. avkcijo trimesečnih zakladnih menic in 2. avkcijo dvanajstmesečnih zakladnih menic. Razpisana emisija 27 serije trimesečnih zakladnih menic znaša štiri milijarde tolarjev oz. 400.000 lotov v apoenih po 10.000 tolarjev. Razpisana emisija druge serije dvanajstmesečnih zakladnih menic pa znaša dve milijardi tolarjev oz. 200.000 lotov v apoenih po 10.000 tolarjev. Obrestna mera trimesečnih in dvanajstmesečnih zakladnih menic se bo oblikovala na podlagi cene, določene na avkciji.
Motorola skoraj podvojila dobiček
13. 07. 2000 12.43
Drugi največji svetovni proizvajalec mobilnih telefonov Motorola je v drugi četrtini letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani skoraj podvojila svoj dobiček. Motorola je v lanskem drugem četrtletju zabeležila 269 milijonov dolarjev dobička, letos pa je v enakem obdobju zabeležila 515 milijonov dolarjev dobička.
Commerzbank povečala dobiček
11. 07. 2000 09.09
Nemška banka Commerzbank je v prvih petih mesecih letos povečala dobiček koncerna pred obdavčenjem za 36 odstotkov na 896 milijonov evrov. V banki se je povečal prihodek za 54 odstotkov, na približno 1,2 milijardi evrov, predvsem na račun provizij, je sporočil nadzorni svet banke.
Predstavniki EU o čistilni napravi
10. 07. 2000 14.19
V Celju so se danes mudili predstavniki Evropske unije oziroma evropskega sklada ISPO, ki so se s celjskim podžupanom Markom Zidanškom pogovarjali o možnosti sofinanciranja izgradnje čistilne naprave v Celju, za katero je potrebno zagotoviti 3,5 milijarde tolarjev.
Skupščina delničarjev Intereurope
07. 07. 2000 19.43
Na skupščini delničarjev Intereurope, d. d., danes popoldne v Kopru so delničarji najprej pregledali dosežene poslovne rezultate ter sprejeli predlagano letno poročilo za preteklo leto. Koprska družba je v letu 1999 ustvarila 12,297 milijarde tolarjev kosmatega donosa iz poslovanja ter dobri 2 milijardi tolarjev čistega dobička. Skupščina je potrdila predlog, da polovico čistega dobička namenijo za dividende. Tako znaša dividenda na delnico 140 tolarjev bruto. Slovenska odškodninska družba je umaknila prvotni nasprotni predlog predstavnika delničarjev v nadzornem svetu in danes predlagala Antona Končnika, ki je bil na skupščini tudi izvoljen.
Nov prevzem BASF
01. 07. 2000 17.21
Nemški kemijski koncern BASF je s 1. julijem prevzel obrat za proizvodnjo pesticidov ameriške družbe Home Products Corporation (HCP). Vrednost prevzema je 3,7 milijarde evrov in je največji v zgodovini družbe.
Sprejeli zakon o izrednem financiranju
01. 07. 2000 11.59
ZDA bodo svojemu obrambnemu ministrstvu dale na razpolago dve milijardi dolarjev za podporo ameriškemu sodelovanju v mirovni misiji na Kosovu, je včeraj po predhodni odločitvi predstavniškega doma potrdil še senat. Dodatne 4 milijarde pa bo Pentagon dobil za bencin, zdravstvo in nekaj drugih vojaških programov.
Združitev zasebnih televizijskih hiš
29. 06. 2000 11.33
Nemški zasebni televizijski hiši SAT.1 in ProSieben sta napovedali združitev. S tem bo nastalo podjetje, ki bo združevalo štiri televizijske kanale in ga bo v povprečju gledala četrtina nemških gledalcev. Novo podjetje, ki naj bi se imenovalo ProSiebenSAT.1 Media AG, naj bi tako postalo vodilno nemško medijsko podjetje po letnem dohodku, ki naj bi predvidoma znašal približno dve milijardi evrov.
Publicis kupuje Saatchi & Saatchi
20. 06. 2000 16.47
Francoska oglaševalska agencija Publicis namerava kupiti stoodstotni delež konkurenčne britanske agencije Saatchi & Saatchi, so danes sporočili iz obeh agencij. S prevzemom, vrednim dve milijardi evrov, bo nastala peta največja oglaševalska agencija na svetu z letnim prihodkom v višini 2,1 milijarde evrov. Prevzem agencije Saatchi & Saatchi bo Publicisu omogočil okrepiti navzočnost v ZDA, kjer bo združena agencija opravljala 38 odstotkov svojih poslov, medtem ko je 49 odstotkov naročnikov storitev obeh agencij iz Evrope.
Pomilostitev za 120.000 zapornikov
26. 05. 2000 16.11
Ruski parlament je danes sprejel odločitev o pomilostitvi 120.000 zapornikov. Poslanci v dumi so v tretjem branju soglasno glasovali za pomilostitev. Povod zanjo je bila 55. obletnica ruske zmage nad Hitlerjevo Nemčijo v drugi svetovni vojni.
Intel pospešeno vlaga
23. 05. 2000 15.55
Največji svetovni proizvajalec čipov Intel bo namenil več kot dve milijardi dolarjev za povečanje zmogljivosti proizvodnje pomnilnikov tipa flash. Na svetovnem trgu vlada precejšnje pomanjkanje teh pomnilnikov, ki vpliva tudi na proizvodnjo mobilnih telefonov in drugih elektronskih izdelkov, zaskrbljenost nad razmerami pa sta že izrazila Motorola in Cisco Systems, sicer največji dobavitelj opreme za internet.
Unicredito kupuje ameriški vzajemni sklad
16. 05. 2000 11.16
Druga največja italijanska bančna skupina Unicredito Italiano bo za 1,2 milijardi dolarjev v gotovini kupila ameriški vzajemni sklad Pioneer Group. Z združitvijo Unicredita in Pioneerja bo nastala globalna investicijska družba z več kot 100 milijardami dolarjev sredstev.
Alcatel Italia lani z dobičkom
23. 04. 2000 08.28
Alcatel Italia je ob prihodkih v višini 2979 milijard lir lani ustvaril 21 milijard lir dobička. Družba, ki zaposluje nekaj več kot šest tisoč ljudi, je v Italiji prodala za 1377 milijard lir proizvodov, na tujem pa za 1602 milijardi lir oz. za 13 odstotkov več kot leto prej. Za raziskave, razvoj in inženirig je Alcatel lani investiral 296 milijard lir oz. kar 10 odstotkov vrednosti svoje prodaje.
Dars podpisal pogodbo z SCT-jem in Primorjem
21. 04. 2000 20.06
Dars je danes z ljubljanskim SCT-jem in Primorjem iz Ajdovščine podpisal pogodbo za graditev avtocestnega odseka Naklo - Kranj vzhod. Vrednost del na tem odseku je ocenjena na skoraj 2 milijardi 200 milijonov tolarjev, odsek pa naj bi zgradili v sedmih mesecih.
Philip Morris povečal dobiček
19. 04. 2000 21.06
Tobačni in prehrambeni gigant Philip Morris, ki je konec lanskega leta zaposloval 137.000 delavcev, je v prvem četrtletju letošnjega leta ustvaril 20,26 milijarde dolarjev prihodkov od prodaje, kar je za 4,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Dobiček družbe je v omenjenem obdobju dosegel dobri dve milijardi dolarjev oz. 89 centov na delnico, je razvidno iz objavljenih podatkov podjetja.
Novi avkciji zakladnih menic
19. 04. 2000 11.28
Ministrstvo za finance je objavilo pogoje 24. avkcije trimesečnih zakladnih menic in 4. avkcije šestmesečnih zakladnih menic, ki bosta prihodnji torek, 25. aprila. Razpisana emisija prvih menic znaša tri milijarde tolarjev oz. 30.000 lotov v apoenih po 100.000 tolarjev, drugih pa dve milijardi tolarjev oz. 20.000 lotov v apoenih po 100.000 tolarjev, so sporočili z ministrstva za finance.
NLB in Zavarovalnica Triglav ustanavljata pokojninsko družbo
11. 04. 2000 19.18
Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Marko Voljč in generalna direktorica Zavarovalnice Triglav Nada Klemenčič sta danes podpisala dogovor o sodelovanju pri ustanavljanju skupne pokojninske družbe. Družba naj bi začela delovati že letošnjo jesen, obe strani pa naj bi imeli v njej enakovreden lastniški delež. Za partnerstvo se izredno zanimajo večje slovenske družbe, po besedah predstavnikov obeh strani pa tujega strateškega partnerja ne iščejo.