milijonov
Združitev Daimlerja in Chryslerja vznemirila ameriški avtomobilski lobi
12. 05. 1998 07.50
Načrtovana združitev Daimler Benza in Chryslerja je vznemirila vplivno združenje ameriških avtomobilskih proizvajalcev (American Automobile Manufactures Association - AAMA), ki v Washingtonu zastopa Ford, Chrysler in General Motors. Statut združenja namreč ne dovoljuje, da bi bil posamezen član v lasti ali pod nadzorom nekega tujega podjetja. Združenje bi moralo tako spremeniti statut ali pa iz svojih vrst izključiti Chrysler. Po besedah predstavnika AAMA Jaya Hydea avtomobilski koncerni trenutno še preučujejo zadevo, tiskovna predstavnica Chryslerja Nicole Solomon pa je zagotovila, da se v podjetju še niso odločili. Trije največji ameriški proizvajalci avtomobilov za zastopanje svojih interesov v Washingtonu namenijo približno 35 milijonov dolarjev letno. Napovedana združitev pa je ogrozila tudi skupni raziskovalni program vseh treh ameriških avtomobilskih družb, ki ga z 200 milijoni dolarjev letno sponzorira vlada, v njem pa tuje družbe ne smejo sodelovati.
V dveh letih zapravil 600.000 dolarjev za prijateljice noči
12. 05. 1998 07.25
Neki uspešni poslovnež, ki je v samo dveh letih za usluge "prijateljic noči" zapravil 600.000 dolarjev, je pregovor "Moje zadovoljstvo nima cene" očitno vzel zelo dobesedno. Policija italijanske prestolnice je namreč nedavno razkrinkala mrežo ekskluzivnih prostitutk, predvsem gospodinj in študentk, ki se je ukvarjala z izsiljevanjem bogatih in vplivnih osebnosti, poroča agencija Associated Press, ki se sklicuje na policijo. Med preiskavo so zaslišali tudi neimenovanega bogataša, ki naj bi po izjavah vodje policijske operacije Massimiliana Di Bernardinija v zadnjih dveh letih za prostitutke zapravil več kot milijardo lir. Di Bernardini je dodal, da so aretirali moškega in šest žensk, ki so vodili omenjeno mrežo. Za usluge lepotic so morale stranke plačati od 500.000 lir (286 dolarjev) do 8 milijonov lir (4.500) dolarjev.
Microsoft predstavil Commercial Internet System 2.0
11. 05. 1998 12.00
Na prireditvi NetWorld+Interop '98 v Las Vegasu je Microsoft predstavil Microsoft Commercial Internet System (MCIS) 2.0, obširno internetno osnovo za spletne storitve, elektronsko trgovino in druge omrežne storitve, kot so telefonske, kabelske itn.
Uspešno poslovanje Save
11. 05. 1998 10.49
V družbi Sava se po ugodnem lanskem letu rast nadaljuje tudi letos. V prvem četrtletju je bila proizvodnja za 11,8 odstotka višja od proizvodnje v enakem obdobju lanskega leta, vendar je za 2,5 odstotka manjša od načrtovane. Podobna gibanja so zabeležili tudi pri prodaji. Ta je bila realno višja za 7,9 odstotka kot v enakem obdobju lani in za 3,3 odstotka nižja od načrtovane, so zapisali v časopisu koncerna Sava.
Volitve na Filipinih
11. 05. 1998 09.49
Na Filipinih so se davi začele predsedniške in parlamentarne volitve, na katerih bo 34 milijonov volilnih upravičencev med drugim izbiralo naslednika predsednika Fidela Ramosa, ki po šestih letih ne sme več kandidirati za to funkcijo. Največ možnosti pripisujejo sedanjemu podpredsedniku vlade in nekdanjemu filmskemu igralcu Josephu Estradi, ki ga podpira zveza opozicijskih strank. Njegov najresnejši nasprotnik je kandidat iz vladajočega tabora Jose de Vencia. S filipinskih volišč davi poročajo o izbruhih nasilja in številnih nepravilnostih.
Parlamentarne volitve na Madžarskem
10. 05. 1998 11.14
Na Madžarskem se je davi pričel prvi krog parlamentarnih volitev. Volišča so se odprla ob 6. uri zjutraj, do 19. ure zvečer pa naj bi svoj glas oddalo več kot osem milijonov volilcev v skoraj 11.000 volilnih okrajih. Za 386 sedežev v parlamentu se poteguje 1604 neposrednih kandidatov, 26 strank in skupin. Prve ocene rezultatov pričakujejo v noči na ponedeljek.
Metsa-Serla povečala svoj dobiček
09. 05. 1998 09.58
Finsko podjetje Metsa-Serla, vodilno evropsko podjetje pri prodaji gozdnih izdelkov, je v prvem četrtletju letos ustvarilo 550 milijonov mark dobička, kar je celo štirikrat več kot v enakem obdobju lani. Večji dobiček je posledica višjih cen in večjega povpraševanja po izdelkih omenjenega podjetja. V prvem trimesečju letos je Metsa-Serla prodala izdelke v vrednosti 5,6 milijarde mark.
Dolgotrajna suša kazen božja
09. 05. 1998 09.39
Najhujša suša v zadnjih 15 letih je več kot 5.000 pridelovalcev riža v Maleziji včeraj spodbudila k molitvi za dež, ki jo je vodil sam predsednik vlade zvezne države Kelantan. Molitev je bila zadnja v seriji priprošenj k nebu, naj nakloni dež izsušenim riževim poljem v lasti več milijonov revnih družin. Mufti Šukri Mohamad pa je v svoji pridigi ob petkovih molitvah dejal, da je dolgotrajna suša Alahov opomin muslimanom zaradi njihovih grehov. Opozoril je, da muslimani zaradi suše ne bi smeli kriviti drugih.
V treh v potresu najbolj prizadetih občinah poškodovanih 1437 objektov
08. 05. 1998 17.27
Škoda, ki je nastala s potresom 12. aprila, na državni infrastrukturi znaša 3,2 milijarde tolarjev, škoda na občinski ravni, torej na objektih, cestni infrastrukturi, kmetijstvu in gozdarstvu ter plazenju tal pa znaša 3,6 milijarde tolarjev, je razvidno iz pregleda ocene škode, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor po podatkih zbranih do 5. maja.
EU in EBRD ustanovili poseben sklad za Bolgarijo
08. 05. 1998 14.56
Evropska unija in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) sta ustanovili poseben post-privatizacijski investicijski sklad za Bolgarijo, iz katerega bo črpan denar za razvoj malih in srednjih podjetij, tako privatiziranih kot na novo ustanovljenih.
Nokia povečala obseg poslovanja
08. 05. 1998 08.18
Finska Nokia, eden vodilnih svetovnih proizvajalcev digitalne tehnologije, je v prvem četrtletju letos glede na isto obdobje lani povečala obseg prodaje za 31 odstotkov na 2,7 milijarde dolarjev. Dobiček se je v omenjenem primerjalnem obdobju povečal za 58 odstotkov in je dosegel 430 milijonov dolarjev. Visoko rast prometa sta dosegli predvsem podjetji Nokia Telecommunications (42-odstotno) in Nokia Mobile Phones (29-odstotno), prodaja v ostalih delih korporacije pa se je povečala za 14 odstotkov.
Portugalska letos pričakuje uspešno turistično sezono
08. 05. 1998 08.17
Portugalska letos pričakuje odlično turistično sezono in to ne glede na svetovno razstavo, ki bo od srede maja do septembra v portugalski prestolnici. Po predvidevanjih državnega sekretarja za turizem Viktorja Neta naj bi Portugalska letos s turizmom iztržila 4,3 milijarde dolarjev, lani pa je številka znašala štiri milijarde dolarjev. Letos naj bi dežela na skrajnem koncu Iberskega polotoka gostila približno 12 milijonov turistov, od tega več kot polovico iz sosednje Španije. Portugalska je v zadnjih letih razširila svojo turistično ponudbo, ta panoga pa daje kruh skoraj 300.000 ljudem ali šestim odstotkom aktivnega prebivalstva. Turizem ustvari osem odstotkov portugalskega BDP.
Vlada podprla sklep o sodelovanju pri skupni kandidaturi Slovenije, Avstrije in Italije za ZOI leta 2006
07. 05. 1998 17.05
Vlada je na današnji seji podprla sklep o sodelovanju pri skupni kandidaturi Avstrije, Italije in Slovenije za zimske olimpijske igre (ZOI) leta 2006. Vlada je preučila tudi program dela in finančni načrt za izvedbo kandidature, kot ga je predložila Gorenjska interesna skupnost v višini 128 milijonov tolarjev, soglašala pa je tudi s sestavo nacionalnega organizacijskega odbora za pripravo skupne kandidature za zimske olimpijske igre. Vlada je ugotovila, da predlog programa dela ter finančnega načrta - ki ga ob ustanovitvi skupnega podjetja Klagenfurt 2002 GmbH za izvedbo kandidacijskega postopka predvideva avstrijska Koroška v višini 48 milijonov avstrijskih šilingov oz. 640 milijonov tolarjev - vsebuje vse stroške za promocijo in izvedbo kandidature v vseh treh državah. Vlada ocenjuje, da so v omenjenem znesku že zajeti vsi materialni stroški sodelovanja slovenije pri navedeni kandidaturi do junija letos in zato ocenjuje, da 20-odstotni delež Slovenije pri skupnem kandidiranju znaša 128 milijonov tolarjev, in je pripravljena sodelovati s svojimi finančnimi sredstvi največ do 70 odstotkov predlaganega zneska, to je do 89,6 milijona tolarjev, preostali del pa bo zagotovila t.i. Gorenjska interesna skupnost iz prispevkov občin in pokroviteljev.
Lokalne volitve v Angliji, v Londonu tudi referendum
07. 05. 1998 15.46
V Angliji danes potekajo lokalne volitve, ob tem pa se bodo v Londonu še na referendumu izrekli o neposredni izvolitvi londonskega župana in mestne skupščine. Volitve so prvi preizkus priljubljenosti laburistov od njihovega prihoda na oblast maja lani. Volišča bodo odprta do 22. ure po srednjeevropskem času, izide pa bodo objavili v petek. Na volišča so povabili 20 milijonov volilnih upravičencev, ki naj bi izvolili člane 166 lokalnih svetov v Angliji. Za 4000 sedežev v lokalnih svetih se poteguje 13.000 kandidatov. Na Škotskem in v Walesu letos ni lokalnih volitev. V Londonu se bo pet milijonov volilnih upravičencev na referendumu tudi odločalo, ali bo prihodnji londonski župan prvi predstavnik lokalnih oblasti v Veliki Britaniji, ki bo izvoljen na neposrednih volitvah. Imel bo povečane pristojnosti, predvsem na področju prometa, zaposlovanja in zaščite okolja.
Luzerner Kantonalbank pridobila 70-odstotni delež Adler banke
07. 05. 1998 09.43
Švicarska banka Luzerner Kantonalbank bo prevzela večinski - 70-odstotni lastniški delež zasebne banke za upravljanje s premoženjem Adler & Co. AG iz Zuericha, so sporočili predstavniki omenjene banke iz Luzerna. Kot navajajo, naj bi s tem korakom razpršili tveganje ter povečali rentabilnost poslovanja; cena nakupa še ni znana.
Metropolitanski muzej dobil v dar zbirko umetniških del
06. 05. 1998 18.09
Newyorški Metropolitanski muzej umetnosti je te dni podedoval najmanj 300 milijonov dolarjev vredno pomembno zbirko umetniških del evropskih slikarjev 20. stoletja, je danes poročal The New York Times.
Koncern Henkel uspešno
06. 05. 1998 09.26
Letošnje prvo četrtletje je bilo za kemijski koncern Henkel zelo uspešno: prihodki so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 12 odstotkov na 5,3 milijarde mark. Potem ko je Henkel v minulih štirih letih zaporedoma rušil rekordne znamke prometa in dobička, je vodstvo koncerna prepričano, da so bo tudi letos nadaljevala "razveseljiva" poslovna gibanja. Lani je dobiček iz poslovanja porasel za 13 odstotkov na 626 milijonov mark.
Italijanski Iveco bo v Ukrajini izdeloval motorje
04. 05. 1998 09.37
Italijanski koncern Iveco namerava v Ukrajini letno izdelati 50.000 motorjev za tovorna vozila in traktorje. Italijani so pripravljeni v italijansko-ukrajinski "joint venture" Iveco-AvtoZič vložiti 280 milijonov dolarjev, je po poročilih ruske tiskovne agencije Interfax povedal direktor tega podjetja Aleksej Kozenok. Že maja naj bi v mestu Zaporožje v južni Ukrajini izdelali prve motorje s 100 do 400 konjskimi močmi.
Največja križarka na svetu Grand Princess po poti Titanica
04. 05. 1998 09.11
V italijanski ladjedelnici Fincantieri pri Trstu so včeraj dokončali največjo križarko na svetu. Ob slavnostni predaji ladje ameriški družbi Reederei Princess Cruises so naznanili, da bo Grand Princess na svoji prvi poti ubrala isto smer, kot jo je že pred 86 leti slavni Titanic.
Izvoz ameriških vin porasel za 30 odstotkov
03. 05. 1998 10.21
Ameriški izvoz vin se je lani po podatkih Inštituta za vino v San Franciscu povečal za 30 odstotkov na 425 milijonov dolarjev in to predvsem zaradi agresivne marketinške strategije proizvajalcev. Po količini se je izvoz v primerjavi z letom poprej povečal za 26 odstotkov na 227 milijonov litrov; okrog 90 odstotkov celotne količine vin je bilo kalifornijskega porekla. Največje tržišče za ameriška vina je še vedno Velika Britanija, ki je lani kupila kar četrtino celotnega ameriškega izvoza vin v vrednosti 108 milijonov dolarjev, kar je za tretjino več kot leta 1996. Izvoz v Kanado se je lani povečal za 9 odstotkov, na Japonsko pa za 26 odstotkov.
Asiasat 3 bodo poskusili premestiti v pravilno orbito s pomočjo Lune; reševanje brez primere
03. 05. 1998 10.18
Izdelovalci telekomunikacijskega satelita Asiasat 3, ki je od lani v napačni orbiti, so se lotili reševalne akcije brez primere; satelit naj bi premestili na geostacionarni tir kar s pomočjo Lune. Asiasat 3, prvotno last hongkongške družbe Asia Satellite Telecommunications, ki je medtem od zavarovalnice že prejela polno odškodnino za izgubo 215 milijonov dolarjev vrednega satelita, je zaradi okvare četrte stopnje ruske nosilne rakete proton 25. decembra lani "obtičal" v prehodni orbiti visoki med 361 km (v prizemlju) in 35.999 km (v odzemlju) nad Zemljo. Ravnina tira satelita, ki se zdaj neformalno imenuje HGS 1, oklepa z ekvatorjem še vedno kot 51,10 stopinje. V satelitu je bilo seveda premalo goriva za morebiten samostojni prehod nad ravnik in zvišanje prizemlja do višine odzemlja. Strokovnjaki družbe Hughes, ki je izdelala satelit, so se domislili, da bi z 12 vžigi raketnega motorja v prizemlju postopno zvišali odzemlje HGS 1 vse do približno 384.400 km oddaljene Lune in nato za popravek tira satelita uporabili njeno gravitacijo. Po 11 manevrih od 10. aprila letos bo HGS 1 nocoj dosegel tir Lune, 7. maja pa bo zadnji - ključni vžig za njen oblet. Gre za nedvomno prvo uporabo Lunine gravitacije v poslovne namene v zgodovini astronavtike. V primeru, da bo operacija uspela, bi v bodoče s to tehniko lahko utirjali tudi druge satelite. To bi znižalo stroške za njihovo utirjenje v geostacionarno orbito.
Lani upadlo zadolževanje v tujini
03. 05. 1998 07.45
Lani je bilo v tujini sklenjenih za 1350 milijonov ameriških dolarjev novih kreditnih poslov, kar je za 16,3 odstotka manj kot v letu 1996. Kot navaja letno poročilo Banke Slovenije, se je tako prvič po letu 1991 obseg kreditnih poslov zmanjšal glede na preteklo leto.
Svetovna banka še naprej dejavna na Hrvaškem
02. 05. 1998 10.22
Svetovna banka bo še naprej podpirala razvoj hrvaškega gospodarstva, bankin portfelj na Hrvaškem pa se redno izvaja prek dosedaj sprejetih dvanajst projektov, je dejal predstavnik urada Svetovne banke v Zagrebu Zoran Anušič in dodal, da bo realizacija druge tranše sredstev Svetovne banke v višini 160 milijonov mark odvisna od politike hrvaške vlade. Tranša je namenjena prilagoditvi finančnega in javnega sektorja, najprej pa prestrukturiranju hrvaške pošte in telekomunikacij. V pripravi je še petnajst dolgoročnih razvojnih projektov, ki jih je Svetovna banka pripravljena financirati.
Elle McPherson najbogatejši model na svetu
02. 05. 1998 10.20
Avstralska lepotica Elle MacPherson je po pravkar objavljenih podatkih najbogatejša manekenka na svetu, sledi pa ji Cindy Crawford. Kot navaja britanska revija Busines Age, premoženje MacPhersonove ocenjujejo na približno 38 milijonov dolarjev, Cindy Crawford pa je na drugem mestu s 36 milijoni dolarjev. Poleg manekenskega dela, ki ji prinese do 34.000 dolarjev na revijo, je Elle MacPherson denar zaslužila tudi s svojo kolekcijo ženskega perila, filmskimi vlogami, je pa tudi solastnica verige restavracij Fashion Cafe. Na seznamu najbogatejših manekenk jima sledijo Claudia Schiffer s 34 milijoni dolarjev, Linda Evangelista z 28 milijoni in Naomi Campbell, ki je "težka" 27,5 milijona dolarjev.
Vsak peti Rus živi pod eksistenčnim minimumom
02. 05. 1998 09.48
Vsak peti ruski državljan živi pod eksistenčnim minimumom. Kot poroča agencija Interfax, mora 32 milijonov Rusov, kar je dobra petina prebivalstva (21,8 odstotka) shajati z manj kot 423 rublji (približno 12.400 tolarjev) mesečno. Več kot polovica ruskega prebivalstva (57,2 odstotka) je marca zaslužilo manj kot 800 rubljev (približno 23.500 SIT). Povprečna plača znaša približno 945 rubljev (približno 27.700 SIT). Rusija ima približno 148 milijonov prebivalcev. Revščina je prizadela predvsem upokojence. Po podatkih iz lanskega decembra znaša povprečna ruska pokojnina le 325 rubljev (približno 9.400 tolarjev).
V Leku prodali marca za 4,2 milijarde tolarjev
01. 05. 1998 09.49
V farmacevtski družbi Lek so marca v farmaciji prodali za 3,6 milijarde tolarjev zdravil, učinkovin in izdelkov OTC. V kozmetiki so prodali za 241 milijonov tolarjev, v veterini za 158 milijonov tolarjev in v medicinskih pripomočkih za 160 milijonov tolarjev, so zapisali v aprilski številki lekovega glasila Kolektiv. Po prodaji po državah je na prvem mestu Slovenija, sledijo pa Rusija in Belorusija, Poljska, Hrvaška in ZDA. Skupna vrednost prodaje je bila marca 4,2 milijarde tolarjev.
ABB dobil posel v Mehiki
01. 05. 1998 09.46
Švicarsko-švedski koncern ABB bo v mehiškem Monterreyju sodeloval pri gradnji plinske elektrarne, vrednost posla pa znaša 250 milijonov dolarjev. Naročnik gradnje nove elektratrne, ki naj bi jo v omrežje priključili januarja 2000, je mehiška državna družba za preskrbo z električno energijo Comision Federal de Electricidad. Pogodba predvideva, da bo ABB med drugim dostavil dve plinski turbini, pripadajoča parna generatorja in dve parni turbini. Podobna naročila je ABB dobil tudi iz Tajvana, Velike Britanije in ZDA.
Število psihičnih bolnikov narašča
01. 05. 1998 09.45
Število psihičnih bolnikov po svetu po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vse bolj narašča, saj za shizofrenijo boleha okoli 45 milijonov ljudi, kakih 29 milijonov za dementnimi boleznimi, pri katerih gre za zmanjšanje umskih sposobnosti, taka je na primer Alzheimerjeva bolezen, okoli 340 milijonov ljudi pa trpi zaradi depresij in ostalih duševnih motenj. Po mnenju nemškega psihiatra Michaela Starka od 30 do 40 odstotkov ljudi po vsem svetu v življenju doživi kako psihično krizo, ki je potrebna zdravljenja. Če k temu prištejemo še ostale bolezni, potem se vsak človek najmanj enkrat v življenju neposredno sooči z duševno boleznijo. V prihodnosti lahko po mnenju WHO pričakujemo, da bo število psihično obolelih še naraslo.
Franco Juri se je srečal z Nikolajem Afanasijevskim
30. 04. 1998 16.55
Državni sekretar v ministrstvu za zunanje zadeve Franco Juri je danes v Ljubljani sprejel namestnika ruskega zunanjega ministra Nikolaja Afanasijevskega, ki je na večdnevnem obisku v Sloveniji. Na delovnem kosilu sta poseben poudarek namenila razvoju dvostranskih odnosov med državama po nedavnem obisku ruskega zunanjega ministra Jevgenija Primakova v Sloveniji. Strinjala sta se, da se gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Rusijo ugodno razvija, saj je blagovna menjava med državama v preteklem letu presegla 700 milijonov ameriških dolarjev. S slovenskega zunanjega ministrstva so tudi sporočili, da je Afanasijevski izrazil interes Rusije za razvoj prometnih koridorjev, ki povezujejo zahodno in vzhodno Evropo. Juri pa mu je predstavil konkretne projekte, ki potekajo v sklopu trilateralnega sodelovanja med Slovenijo, Italijo in Madžarsko, ki so zlasti v svojem gospodarskem delu usmerjeni prav k povezovanju držav Evropske unije z Ukrajino in Rusijo.
Luka Koper še čaka na odgovor vlade
30. 04. 1998 14.58
Uresničevanje razvojnih projektov koprskega pristanišča, med katerimi je tudi namera do leta 2010 preseči mejo deset milijonov ton letnega pretovora, postaja vse bolj odvisno od pravočasne vzpostavitve dovolj zmogljivih in kakovostnih prometnih povezav Luke Koper z zalednimi tržišči. Najpomembnejša med temi je neposredna železniška povezava Slovenije z Madžarsko, ozko grlo pa bo za blagovne tokove proti vzhodnoevropskim državam v nekaj letih postal tudi sedanji enotirni 34 kilometrov dolg železniški odsek od Kopra do Divače. Luka je bila že pred leti glavni pobudnik izgradnje še drugega tira na tej progi, uprava pristaniške družbe pa je v začetku letošnjega leta prostojnim državnim organom poslala še finančno ponudbo, s katero naj bi pospešili uresničitev enega od sicer že dolgo načrtovanih cestnih ali železniških infrastrukturnih projektov.