mimo
Nevarnost plazov in poplav
22. 11. 2000 00.00
Na prizadetem območju vasi Log pod Mangartom se zaradi velike nevarnosti novega zemeljskega plazu in premočnega deževja niso izvajale nobene aktivnosti, zaradi nizke oblačnosti in megle pa je bila neizvedljiva tudi oskrba nekaterih prebivalcev s pomočjo helikopterja. Pripadniki civilne zaščite so opravljali samo dežurstvo in reševali logistične težave.
Clinton sklenil obisk v Vietnamu
19. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes sklenil zgodovinski obisk v Vietnamu, kjer se je mudil kot prvi ameriški predsednik po koncu vietnamske vojne. Zadnji ameriški predsednik, ki je bil na obisku v tej državi, je bil Richard Nixon leta 1969, ko je bila vietnamska vojna na višku. Ob slovesu je dejal, da so leta sovražnih odnosov med državama mimo. Vietnamske poslovneže je pozval k bolj odprtemu gospodarstvu in razvijanju pravne države. "Nihče ne sme vietnamskemu ljudstvu odreči pravice do boljšega življenja," je v nekdanjem Saigonu, ki predstavlja simbol ameriškega vojaškega poloma v vietnamski vojni, dejal Clinton.
Na Bovškem deževje ponehalo
19. 11. 2000 00.00
V Posočju in na območju pod Mangartom je včeraj prenehalo deževati, davi pa se je dokaj ohladilo. Voda v strugi Koritnice je nekoliko upadla, vendar pa nevarnosti pred novim plazom in poplavnim valom še ni konec. Strokovnjaki so včeraj ves dan s helikopterji opazovali območja, ki jih je prizadela
Nevarnosti še ni konec
18. 11. 2000 00.00
Čeprav se je narava ponoči usmilila prebivalcev Loga pod Mangrtom, je nevarnost nadaljnjega plazenja zemlje še vedno velika, saj je teren zelo razmočen. Prav zaradi tega reševalci tudi danes še niso začeli z bolj korenitim odpravljanjem posledic. V vasi Strmec še vedno vztraja pet ljudi, ki nočejo v dolino, vsi ostali pa so na varnem v Bovcu. Dežurne službe so vso noč opazovale dogajanje na plazišču.
Ivanov o razmerah na Bližnjem vzhodu
16. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki se mudi na turneji po Bližnjem vzhodu, se je danes o najnovejšem valu nasilja, ki je konec septembra izbruhnilo na palestinskih avtonomnih ozemljih, najprej v Jeruzalemu pogovarjal z izraelskim premierom Ehudom Barakom, nato pa v Gazi še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Barak je Ivanova pozval, naj Arafata pozove "k takojšnji ustavitvi nasilja in spodbujanja sovraštva", palestinski voditelj pa je po srečanju z vodjo ruske diplomacije pozval k sklicu "izrednega srečanja" držav, ki podpirajo mirovni proces na Bližnjem vzhodu.
Protest kosovskih Albancev
13. 11. 2000 00.00
Več deset tisoč kosovskih Albancev se je danes v središču Prištine pridružilo svojcem kosovskih Albancev, zaprtih v srbskih zaporih, ki že šesti dan zapirajo glavno ulico v Prištini in zahtevajo izpustitev svojih najbližjih. Protestniki so se v mirnem sprevodu sprehodili mimo nacionalnega gledališča do sedeža uprave ZN v pokrajini. Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je v srbskih zaporih zaprtih še približno 800 kosovskih Albancev.
Na Bližnjem vzhodu ni miru
12. 11. 2000 00.00
Izraelska vojska je v soboto na Zahodnem bregu ubila dva Palestinca, tako da se je število sobotnih smrtnih žrtev spopadov med Izraelci in Palestinci povišalo na sedem. Palestinski najstnik je umrl s kroglo v prsih pri prehodu Erez med Gazo in Izraelom. Osem ljudi je bilo v tem streljanju ranjenih. Izraelska vojska je potrdila, da je v spopadih pri mestu Beit Jala, ki je pod nadzorom Palestincev in blizu židovskega naselja Gilo pri Jeruzalemu, uporabila helikopterje in tanke. V bližini izraelske naselbine Kfar Darom na območju Gaze pa je danes eksplodirala bomba, ko sta mimo peljali vozili judovskih naseljencev. Eksplozija ni terjala smrtnih žrtev. Predstavnik izraelske vojske je povedal, da so Palestinci danes streljali na avtobuse in osebna vozila Izraelcev na cesti med Jeruzalemom in Betlehemom. V streljanju ni bil nihče ranjen. Radio Izrael je sinoči poročal, da je izraelska vojska s protitankovskimi raketami in granatami obstreljevala Ramalo in El Bireh, potem ko so Palestinci streljali na judovsko naselbino Psagot. Za posledicami poškodb je včeraj življenje izgubil tudi izraelski vojak. Od izbruha nasilja 28. septembra je v spopadih življenje izgubilo že 210 oseb, večinoma Palestincev.
Poplave v Sloveniji
07. 11. 2000 00.00
Poplave so ponoči in čez dan pestile skoraj celo Slovenijo. Na Gorenjskem je zaradi obilnega deževja še vedno zaprtih nekaj cest, zaprta je tudi železniška proga Lesce - Jesenice. Voda je ponekod vdrla v stanovanjske hiše, najbolj tragična vest pa prihaja iz Bohinja, kjer se je pri odstranjevanju zemeljskega plazu s traktorjem smrtno ponesrečil 40-letni domačin. Tržiška Bistrica pa je ogrozila tudi 49 stanovalcev bloka v Tržiču, izpred katerega je odneslo celo osebni avtomobil, vendar pa so uspeli razmere že obvladati. Podatki o škodi še niso znani, prve neuradne ocene naj bi bile znane jutri.
Posledice neurja v Sloveniji
07. 11. 2000 00.00
Krajevni hudourniki in reka Savinja so malo po polnoči, ko je prišlo do izredno močnega naliva na območju Solčave v Zgornjesavinjski dolini, poplavili več stanovanjskih in gospodarskih objektov, sprožilo se je tudi več manjših zemeljskih plazov. Tudi v občini Luče je Savinja prestopila bregove in zalila stanovanjske objekte. Cesta v Solčavo je neprevozna, saj je Savinja poškodovala most na tej cesti ter most do zaselka Raduha. Občini Solčava in Luče sta od druge ure zjutraj brez elektrike. Tudi v občini Nazarje so razmere zelo kritične, saj se je Savinja pri tovarni Elkroj izlila iz svoje struge in zalila tovarno in nekaj objektov v bližini. Vse druge reke na Celjskem močno naraščajo, vendar so zaenkrat še vedno v strugah. Zaradi obilnih padavin na območju Gorenjske so vode prestopile bregove in poplavile ceste na posameznih odsekih, hudourniki pa so na vozišče nanosili več kamenja, blata in listja. V soteski med Bledom in Bohinjem je na vozišču veliko vode in večjih skal, na Črnivcu pa je voda zalila podvoz, ki je zato neprevozen. Zaradi zemeljskega plazu je zaprta tudi cesta Kropa - Dražgoše. Na Jesenicah je voda zalila Tomšičevo cesto. Železniška proga Jesenice - Lesce je zaprta, ker je hudournik na tire nanosil skale in vejevje (potnike na omenjeni relaciji prevažajo z avtobusom). Prav tako je zaprta železniška proga Bohinj - Most na Soči, ker je predor zalila voda. Voda je sicer na območju Gorenjske zalila in ogrozila tudi več hiš. Sprožilo pa se je tudi več zemeljskih plazov. V Koprivniku je voznik traktorja, sicer policist, okrog ene zjutraj odstranjeval manjši zemeljski plaz s ceste. Med tem se je sprožil nov, še večji zemeljski plaz, ki je traktor porinil s ceste 20 do 30 metrov globoko v strugo potoka in ga zasul. Voznik traktorja je ob tem utrpel tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče poškodbam podlegel.
Med ilegalci največ Irancev
31. 10. 2000 00.00
Število ilegalnih prehodov se povečuje na 92 kilometrov dolgem odseku slovensko-hrvaške meje, ki ga pokriva Policijska uprava Krško. Po besedah Zlatka Pirša, načelnika urada uniformirane policije, so v prvih devetih mesecih tega leta zabeležili 1198 ilegalcev ali 38 odstotkov več kakor v enakem obdobju lani.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Hekerji vdrli v Microsoft
30. 10. 2000 00.00
Konec prejšnjega tedna so zaenkrat še neznani hekerji vdrli v interno mrežo največjega izdelovalca programske opreme na svetu, Microsofta, ter si ogledali izvorno kodo nekaterih programov.
V eksploziji bombe najmanj trije mrtvi
30. 10. 2000 00.00
V eksploziji avtomobila bombe so davi v Madridu umrle najmanj tri osebe, več pa je bilo ranjenih, je poročal španski radio. Ob eksploziji je zagorelo več avtomobilov, parkiranih v bližini, močno pa sta poškodovani tudi dve nadstropji bližnjega stanovanjskega bloka. Po pričevanju očividcev je bomba eksplodirala v trenutku, ko je mimo peljal avtobus.
Belorusija in Gazprom o izgradnji plinovoda
28. 10. 2000 00.00
Beloruska vlada in rusko plinsko podjetje Gazprom sta danes v Minsku podpisala dogovor o izgradnji plinovoda, prek katerega bi lahko ruski plin izvažali na evropske trge in pri tem obšli Ukrajino. Novi plinovod naj bi predvidoma potekal mimo beloruskega mesta Kobrin ter prek Poljske na Slovaško. Ukrajini se Gazprom želi izogniti, ker naj bi si ta plin nezakonito prilaščala.
Poslabšanje vremena v Španiji
24. 10. 2000 00.00
Na severovzhodu Španije že več dni močno dežuje. Zaradi naraslih voda je življenje izgubilo osem oseb, več ljudi pogrešajo. Vremenoslovci opozarjajo, da se bo vreme v naslednjih dneh še poslabšalo.
Riess-Passer za referendum glede širitve EU
22. 10. 2000 00.00
Namestnica avstrijskega kanclerja Susanne Riess-Passer se je danes na avstrijski televiziji ORF izrekla za izvedbo referenduma o širitvi Evropske unije. Po mnenju Riess-Passerjeve bi morali imeti državljani možnost soodločanja glede prihodnosti EU. Z referendumom pa bi si lahko znova pridobili izgubljeno zaupanje državljanov v EU, je še menila namestnica kanclerja. Doslej so se velike odločitve v EU sprejemale mimo njenih državljanov, meni Riess-Passerjeva. Zato bi bilo potrebno upoštevati tudi mnenje ljudi, in sicer ne samo v Avstriji, ampak v vseh članicah unije. Riess-Passerjeva se je zavzela za širitev EU, vendar ob tem, da se izpolnijo določeni pogoji. To stališče vsebuje tudi koalicijski sporazum obeh vladajočih strank v Avstriji, svobodnjakov (FPÖ) in ljudske stranke (ÖVP).
Pitbull moškemu odgriznil del nosu
21. 10. 2000 00.00
Zelo pijani prebivalec Amsterdama je zaradi svoje radovednosti in vinjenosti izgubil del nosu. Moški se je sklonil k psu pasme pitbull terier, ki je slučajno prišel mimo, in mu skozi nagobčnik pomolil nos. Pes je pobesnel in radovednežu odgriznil del nosu, je povedala tiskovna predstavnica amsterdamske policije. Ranjenega moškega so nato prepeljali v bližnjo bolnišnico.
CMC Publikum - Olimpija 4:1 (2:0)
15. 10. 2000 00.00
Nogometaši CMC Publikuma so v 12. krogu lige Si. Mobil premagali Olimpijo s 4:1 (2:0). Presenečenje na Skalni kleti. Nogometaši Celja so z borbeno igro presenetili vodilno moštvo na lestvici in povsem zasluženo prišli do zmage. Že v 3. minuti je po predložku Jožefa in veliki napaki Graniča Lungo s kakih 12 metrov ustrelil natančo v desni kot vrat vratarja Pejkoviča. V 41. minuti so domačini znova zadeli. Križnik je uspešno zaustavil napad gostov, počakal na soigralca in Šumolikoski je z "lobom" ukanil Pejkoviča.
Nekdanji premier obsojen
12. 10. 2000 00.00
Nekdanji indijski premier Narasimha Rao je bil danes obsojen na tri leta zaporne kazni in plačilo kazni v višini 100.000 rupij (2175 dolarjev) zaradi podkupovanja poslancev, ki so ga podprli na tajnem glasovanju julija 1993, s tem pa omogočili, da se je njegova vlada obdržala na oblasti. Enako kazen je sodišče izreklo tudi nekdanjemu ministru za notranje zadeve Buti Singhu.
Negativno mnenje računskega sodišča
11. 10. 2000 00.00
Drugostopenjski senat računskega sodišča je o porabi proračunskih sredstev za poslovanje univerzitetne uprave v letu 1996 izrekel Univerzi v Mariboru negativno mnenje. Kot je pojasnjeno v poročilu o reviziji porabe proračunskih sredstev za izvajanje visokošolskih izobraževalnih programov in poslovanja v letu 1996 na Univerzi v Mariboru, so na oblikovanje mnenja vplivala predvsem tri področja nepravilnosti.
Mineva 80 let od koroškega plebiscita
07. 10. 2000 00.00
Na avstrijskem Koroškem se te dni spominjajo 80. obletnice koroškega plebiscita. Predstavniki slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem so se odločili, da bodo sodelovali na ponedeljkovi slavnostni seji deželnega zbora avstrijske Koroške, osrednje slovesnosti, povorke skozi Celovec, ki bo 10. oktobra, pa se ne bodo udeležili. Na slavnostni seji deželnega zbora v veliki dvorani grbov deželne hiše bo med drugim spregovoril predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSkS) Bernard Sadovnik.
Gaber kritično o šolskem ministrstvu
06. 10. 2000 00.00
Nekdanji minister za šolstvo in šport Slavko Gaber je na včerajšnji novinarski konferenci LDS ocenil, da želi sedanja ekipa šolskega ministrstva (MŠŠ) z "okrnitvijo dobre podobe ljudi prejšnje ekipe MŠŠ" doseči dodatne točke v predvolilnem obdobju. "To je smešen pristop," je dejal Gaber in dodal, da na MŠŠ uporabljajo pravo za dnevnopolitične potrebe, in sicer na način, da dobre vsebinske rešitve na področju šolstva in športa izpodbijajo s pravnimi argumenti. Na MŠŠ po Gabrovem mnenju delujejo tako na tistih področjih šolstva in športa, kjer jih posamezni deli niso všeč in bi jih želeli urediti drugače, in tam, kjer do posameznih ljudi gojijo osebne zamere. Ker zaradi nasprotovanja javnosti ne uspejo uveljaviti sprememb v šolstvu in športu, želijo vsebinsko dobre rešitve pravno izpodbijati, je dejal Gaber.
Pomisleki o humanitarnih intervencijah
28. 09. 2000 00.00
V Generalni skupščini ZN so razpravljalil o poročilu generalnega sekretarja Kofija Annana o delu organizacije, pri čemer so se mnenja najbolj lomila glede Annanovega predloga, da bi bilo treba razmisliti o humanitarnih intervencijah, kot načinu preprečevanja humanitarnih katastrof, podobnih tistim v Ruandi, Vzhodnem Timorju in Srebrenici. Razpravljalci, med katerimi je bil tudi slovenski veleposlanik v ZN Ernest Petrič, so glede tega vprašanja izrekli tako različna mnenja, da je do kompromisa verjetno še daleč.
Konvencija SDS v Bledu
16. 09. 2000 00.00
Po kongresu prejšnji teden v Murski Soboti, kjer so socialdemokrati potrdili program stranke, so danes na Bledu tudi uradno potrdili kandidate za oktobrske državnozborske volitve. Soglasno so potrdili vseh 86
Samomorilski napad na Šrilanki
15. 09. 2000 00.00
V šrilanški prestolnici Kolombo je bilo danes v samomorilskem napadu ubitih osem ljudi, vključno z napadalcem, ki je bil verjetno pripadnik uporniških Tamilskih tigrov. Ranjenih je bilo 29 ljudi. Kot je še sporočila tamkajšnja policija, je napadalec, ki se je opremil z eksplozivom, bombo sprožil pred očesno kliniko, ki je v isti v četrti kot mestna hiša.
Pepel čaka pred obalo ZDA
05. 09. 2000 00.00
Mestne oblasti v Philadelphiji so se že pred desetletji odločile, da bodo sežigale ogromne količine smeti, ki jih proizvede takšno mesto, in jih nato odpeljale daleč stran. Tako so v Philadelphiji naredili tudi leta 1986, ko so na ladjo Khian Sea natovorili 15 tisoč ton pepela sežganih smeti, takrat pa še niso vedeli, da so pepel poslali na 14 let trajajočo odisejado.
Švicarska kolesarka umrla med dirko
04. 09. 2000 00.00
Švicarska kolesarka Magali Pache se je smrtno ponesrečila v nedeljski, zadnji etapi kolesarske dirke Gold Trophy v Franciji med Chateauneufom in Saint-Amand-Montrondom, potem ko jo je zbil neprevidni voznik avtomobila.
Vojaška industrija pod drobnogledom
01. 09. 2000 00.00
Slovenska orožarska industrija je zadnje dni pod drobnogledom dnevne politike. Minister Janša naj bi med pregledovanjem dela bivše vojaške oblasti naletel na nepravilnosti, nekdanji minister Kacin ugotovitve zanika in s prstom kaže na Janšo. Priložnosti za vojaško industrijo pa medtem bežijo mimo.
Štetje prebivalstva na Kitajskem
01. 09. 2000 00.00
Na Kitajskem bodo 1. novembra začeli štetje prebivalstva, peto od ustanovitve ljudske republike leta 1949, so poročali kitajski mediji. Osrednji kitajski dnevnik Renmin ribao je poročal, da bo vlada za štetje prebivalstva namenila 60 milijonov dolarjev, v projekt pa bo vključenih pet milijonov sodelavcev. V štetje bodo vključili tudi vse otroke, ki so se rodili mimo stroge politike nadzora rojstev, ki jo Kitajska izvaja od začetka osemdesetih let. Po zadnjem štetju prebivalstva leta 1990 je imela Kitajska 1,13 milijarde prebivalcev.
Pentagon mimo ukazov Nixona
29. 08. 2000 00.00
Nekdanji ameriški obrambni minister James Schleisinger je med vojno v Vietnamu leta 1974 poskrbel, da vojska ni izpolnjevala nobenih neposrednih ukazov tedanjega predsednika ZDA Richarda Nixona, če jih prej ni odobril tudi sam ali takratni zunanji minister Henry Kissinger, piše irski novinar Anthony Summers v novi Nixonovi biografiji z naslovom Aroganca moči: Skrivnostni svet Richarda Nixona, odlomke iz katere navaja ameriški časnik Sunday's New York Times. Schleisinger naj bi se za takšen ukrep odločil zato, ker ga je skrbelo Nixonovo zdravje. Nekdanji predsednik naj bi namreč po pričevanju njegovih nekdanjih zdravnikov občasno trpel za hudimi depresijami, ki jih je zdravil z močnim zdravilom za duševne bolezni dilantin. Zdravilo mu je leta 1986 predpisal prijatelj Jack Dreyfus, ki je v pogovoru za ameriški časnik povedal, da je Nixonu takrat dvakrat izročil tisoč tablet omenjenega zdravila. To zdravilo pa ima lahko tudi resne stranske učinke, kot so spremembe duševnega zdravja, zmedenost in izguba spomina. Schleisinger je še povedal, da je ponosen na svojo vlogo pri ohranjanju integritete vojaških ukazov iz Bele hiše, ki so bili po njegovih trditvah v skladu z ameriško ustavo. Neizpolnjevanje vojaških ukazov Bele hiše med Nixonovim predsedovanjem med letoma 1969 in 1974 so potrdili tudi nedavno objavljeni tajni dokumenti iz takratnega obdobja. V njih Nixon piše, da je vse, kar je v zadnjih tednih vojne v Vietnamu naredil Pentagon, namerna sabotaža njegovih ukazov.