minimalna plača
'Pomočnice vzgojiteljic so najbolj krivično obravnavan segment zaposlenih v šolstvu'
20. 01. 2023 06.00
V vrtcih po celi Sloveniji primanjkuje vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev, logopedov, specialno-rehabilitacijskih pedagogov, tudi kuharjev, čistilk, računovodij. Eden vzrokov je ponižujoče nizko plačilo vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev, ti so po novem v 26. razredu, torej plača znaša 1.226,82 evrov bruto, skoraj toliko od januarja naprej znaša minimalna plača. Pedagoški zanos in priljubljenost tega poklica upadata. Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Silvija Komočar opozarja, da nam ne sme biti vseeno, kakšne generacije bomo vzgojili in izobrazili.
Starostniki čakajo v dolgi vrsti na dom, čeprav so postelje prazne, ker ni kadra
18. 01. 2023 06.00
V domovih za starejše kadra kritično primanjkuje. Nekateri domovi zato novih stanovalcev več ne sprejemajo. Kader v domovih je izčrpan do skrajnosti, domovi ustvarjajo nove bolniške in delovne invalide. Za svoje delo pa več kot polovica dobi manj od minimalne plače. Domovi razpise ponavljajo, interesa za skrb za starejše je vse manj ali ga celo ni. Na vhodu v domove čaka 14.457 ljudi, kdo bo skrbel zanje?
Tudi poslanci iščejo rešitev za kreditno (ne)sposobnost prebivalstva
17. 01. 2023 18.22
Komisija DZ za nadzor javnih financ je banke in Banko Slovenije pozvala k dogovoru, kakšne omejitve glede kreditiranja, ki so v nacionalni pristojnosti, bi bile za Slovenijo primerne. Banke med drugim pravijo, da so preveč omejene pri kreditiranju, regulator pa, da so tveganja v bančnem okolju povečana in da so ukrepi primerni.
Ministrstvo enega za drugim ovrglo argumente proti dvigu minimalne plače
17. 01. 2023 13.44
Zaradi zvišanja minimalne plače nas čakajo še višje cene, podražile se bodo tudi storitve v javnem sektorju. S tem smo naredili nov korak proti uravnilovki, povečalo se je število kreditno nesposobnih, ljudje bodo izgubili pravico do socialnih transferjev, ogrožena so delovna mesta ... To je le nekaj argumentov proti dvigu, ki so jih na ministrstvu za delo enega za drugim ovrgli.
Najvišja letna plača zdravnika v UKC Ljubljana je bila 181 tisoč evrov
16. 01. 2023 07.29
Po mesecu in pol so nam iz UKC Ljubljana vendarle poslali podatke o 50 najvišjih bruto plačah v letu 2021. Najvišja celoletna plača zdravnika je znašala dobrih 181 tisoč evrov, najvišji covidni dodatek za tisto leto pa 44.176 evrov. Prejel ga je zdravnik, ki je imel v ljubljanskem kliničnem centru drugo najvišjo letno plačo, in sicer nekaj več kot 175 tisoč evrov. Tretja najvišja plača je bila za dobrih pet tisočakov nižja, drugi najvišji covidni dodatek pa je znašal skoraj 38 tisoč evrov. 20 zdravnikov je prejelo več kot 130 tisoč evrov letne plače, devet zdravnikov pa covidne dodatke, višje od 30 tisočakov.
Izbor fotografij, ki so zaznamovale minuli teden
15. 01. 2023 13.57
V torek so se na ulice in trge večjih mest po državi podali razočarani državljani, ki zahtevajo dostopnejši javni zdravstveni sistem. Stavki pacientov naj bi v sredo sledila stavka zdravnikov, a je bila ta tik pred zdajci preklicana. Dobili smo inženirko leta 2022, ki je ena redkih, ki opravlja poklic mehaničarke potniških letal. Radikalni privrženci skrajno desnega nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara so v nedeljo napadli vladna poslopja v Brasilii. Predsednik Lula je napade označil za terorizem, obsodbe napadov pa so izrekli številni svetovni voditelji. V Kaliforniji se soočajo s posledicami katastrofalnih poplav, medije pa zaposluje avtobiografija princa Harryja, s katero je dvignil veliko prahu, ki se še dolgo ne bo polegel.
'Tisti, ki imajo minimalno plačo, so praktično kreditno nesposobni'
14. 01. 2023 19.39
Kot odgovor na vse višje stroške življenja bo od prvega februarja minimalna plača namesto 778 evrov znašala 878 evrov. Znesek bo prejemalo kar 90 tisoč ljudi oziroma približno 11 odstotkov vseh. Pa je to res rešitev za vse višje življenjske stroške? Kot opozarjajo ekonomisti, se vrtimo v začaranem krogu.
Višja minimalna plača znižuje kreditno sposobnost
13. 01. 2023 12.15
Združenje bank Slovenije opozarja, da se je zaradi dviga minimalne plače poslabšala kreditna sposobnost prebivalstva. Pripravili so tri izračune, na osnovi katerih ugotavljajo, da je kreditna sposobnost v primeru para s povprečnima plačama ter dvema otrokoma po dvigu minimalne plače nižja kar za 35.082 evrov.
Višja minimalna plača prinaša za 130 evrov višji regres
12. 01. 2023 18.56
Vse se draži. Hrana in meso tudi za več kot tretjino, življenjski stroški so enormni. Zato vlada za 100 evrov dviguje minimalno plačo in bo namesto 778 ta zdaj znašala 878 evrov. A to pomeni tudi, da bo več državljanov 1. februarja padlo v ta razred, že zdaj naj bi jih bilo približno 50 tisoč. In kaj to pomeni za sistem plač v Sloveniji? Se je že zrušil? Podjetniki opozarjajo, da bi lahko tako visok dvig minimalne plače sprožil domino efekt. V obrtni zbornici pričakujejo, da se bodo posledično kmalu povečali tudi apetiti ostalih zaposlenih, kar bi lahko v teh negotovih časih predstavljalo veliko grožnjo za slovensko gospodarstvo.
Minimalna plača se zvišuje za 100 evrov neto
12. 01. 2023 06.25
Kot je na novinarski konferenci po seji vlade povedal minister za delo Luka Mesec, bo višina minimalne plače odslej 878 evrov neto in je višja za točno 100 evrov neto. Kot je pojasnil, je povišanje minimalnih plač pomembno zato, ker so se prav hrana, pijača in osnovni stroški najbolj podražili, zato je draginja najbolj prizadela prav tiste z minimalnimi dohodki. V ZSSS pa ponovno opozarjajo na dejstvo, da je minimalna plača zgolj en del vprašanja plač.
'Podjetja na področju plač postajajo nekonkurenčna'
12. 01. 2023 06.00
Bo državna blagajna prenesla radodarnost vlade Roberta Goloba? Od kod denar za vse te povišice – se bomo morali za višje plače v javnem sektorju dodatno zadolževati v tujini ali bo vlada Roberta Goloba svojo radodarnost pokrivala z dviganjem davkov in prispevkov državljanom? Proračun namreč že poka po šivih. Ali po vseh teh zadnjih povišicah sploh še imamo enoten plačni sistem v javnem sektorju?
Višje plače, višje cene vrtcev?
11. 01. 2023 17.42
Vsaj malo pa so prisluhnili dolgoletnim željam pomočnic vzgojiteljic, da njihova plača ne bo sramotna za delo, ki ga opravljajo. Ministrstvo je ponudilo dvig plač za štiri plačne razrede, za tri v januarju, še za enega spomladi. A za plače zaposlenih v posameznem javnem zavodu so v resnici odgovorne občine, ki se zdaj sprašujejo, od kod bodo denar zanje jemale. Številne župane zato že skrbi, da bodo morali zvišati cene vrtcev.
Višje plače: kdo jih dobi, kdo jih želi, kdo jih bo plačal. Pa nova lestvica?
11. 01. 2023 17.35
Kaj se je zgodilo s plačnim sistemom? Grožnje s stavkami so se očitno izplačale, Fides je v pogajanjih dosegel dovolj, da je preklical stavko, pogajanja s Svizom so prinesla dogovor o plačah pomočnic vzgojiteljic in mladih raziskovalcev ter asistentov, zelo hitro pa so bili s svojimi zahtevami uspešni v pravosodju, saj je premier Robert Golob pravosodnim funkcionarjem obljubil dodatek v višini 600 evrov bruto. Dogovori so zdaj povečali nezadovoljstvo in apetite tudi pri nekaterih drugih skupinah, glavno vprašanje pa je: kdo in kako bo plačal za to, da si je vlada z dogovori kupila nekaj miru?
Pomočnicam vzgojiteljic višje plače, sobotnega shoda, kot kaže, ne bo
09. 01. 2023 15.27
Ministrstvo in sindikat sta našla skupen jezik in se dogovorila o dvigu plač pomočnic vzgojiteljic. Napredovale bodo iz 22. v 26. plačilni razred. Medtem je Inštitut 8. marec sporočil, da je peticijo za dvig njihovih plač podpisalo že več kot 20.000 ljudi. Povprečna plača pomočnice vzgojiteljice s srednješolsko izobrazbo je za več kot 20 odstotkov nižja kot povprečna plača zaposlenih z enako stopnjo izobrazbe v javnem sektorju in za skoraj 50 odstotkov nižja od tiste, ki jo prejema vojak s srednješolsko izobrazbo.
Gospodarstveniki svarijo: minimalna plača se bo preveč zvišala
06. 01. 2023 06.00
Minimalna plača se bo zvišala preveč, svarijo gospodarstveniki, ki jih napovedan dvig minimalne plače za 100 evrov še posebej skrbi zaradi energetske krize. Na Gospodarski zbornici Slovenije sicer podpirajo uskladitev bruto minimalne plače z medletno decembrsko inflacijo, ki ohranja kupno moč tistih z najnižjimi plačami, nasprotujejo pa uskladitvi, kot jo predlaga minister za delo Luka Mesec. V Obrtno-podjetniški zbornici pa ob tem poudarjajo, da je napovedani dvig večji, kot je bilo predvideno, in da bo glede na energetsko draginjo, s katero se srečujejo podjetja, povečanje minimalne plače nad zakonsko določeno mejo dodatna obremenitev za podjetja.
GZS nasprotuje dvigu minimalne plače za več od medletne inflacije
05. 01. 2023 16.16
Gospodarska zbornica Slovenije podpira uskladitev bruto minimalne plače z medletno decembrsko inflacijo, saj to ohranja kupno moč prejemnikov najnižjih plač, je pa proti uskladitvi, večji od minimalne zakonske obveze, kot se obeta glede na napoved ministra za delo Luke Mesca. GZS prevelik dvig posebej skrbi v luči energetske krize.
Njihova odgovornost ni minimalna, plača pa. 'Sem ponižana, razvrednotena'
04. 01. 2023 10.04
"Moja odgovornost ni minimalna" je slogan, pod katerim bo 14. januarja potekal protestni shod pomočnic vzgojiteljic v vrtcih, ki zahtevajo dvig plač. Namreč njihove plače so celo nižje od minimalne, zato opozarjajo na nehvaležen položaj, v katerem so se znašle. Naš poklic je povsem razvrednoten, opozarjajo in pozivajo k podpori na shodu.
Bankirji opozorili na slabo stran dviga minimalne plače
23. 12. 2022 19.30
Novoletni dvig minimalne plače za 100 evrov neto je po mnenju sindikatov pričakovan in primeren. Pristojne pozivajo, naj se začnejo pogovarjati tudi o dvigu ostalih plač, ki so v Sloveniji razmeroma nizke. Z dvigom najnižjih plač se strinjajo tudi podjetniki, ki pa si v danih razmerah želijo, da bi bil ta nižji oziroma da bi država znižala dajatve, ki bi vsem zaposlenim v državi prinesle višje neto plače. Gospodarska združenja bodo zato na naslednjem srečanju Ekonomsko-socialnega sveta dvigu minimalne plače, ki ga je naznanil minister Luka Mesec, najverjetneje nasprotovala.
Mesec: Minimalna plača bo višja za okoli 100 evrov neto, kar je največ v 10 letih
22. 12. 2022 18.34
Minimalna plača se bo glede na trende, ki se kažejo v gospodarstvu, v naslednjem letu zvišala za 100 evrov neto mesečno, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za delo Luka Mesec. "Gre za najvišji skok minimalne plače v zadnjem desetletju," je pojasnil. Trenutno je sicer minimalna plača pri nekaj več kot 778 evrov neto.
Obvezna božičnica, oskrbovalni dopust in dodatek za sobotno delo?
19. 12. 2022 16.32
Ministrstvo za delo načrtuje dva posega v Zakon o delovnih razmerjih. Prvi osnutek novele zakona, ki velja za delavsko ustavo, je že predmet pogajanj na ESS, med drugim pa predvideva petdnevni oskrbovalni dopust za ostarele starše, možnost 30-urnega polnega delovnika in obvezno božičnico. Z drugim posegom v zakon naj bi se uredilo plačni sistem.
Štrukelj: Zaradi podcenjujočega odnosa vlade januarja protestni shod
14. 12. 2022 10.52
Vlada nima enakega odnosa do stavkovnih zahtev zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v primerjavi z zdravstvom, zato se je glavni odbor Sviza v torek odločil za zaostrovanje aktivnosti za sklenitev stavkovnega sporazuma. Prvi korak je protestni shod pomočnic in pomočnikov vzgojiteljev 14. januarja v Ljubljani, je napovedal Branimir Štrukelj.
Mesec: Zvišanje minimalne plače bo v dveh točkah, a enotno v januarju
18. 11. 2022 07.04
Ekonomsko-socialni svet (ESS) je nadaljeval razpravo o minimalni plači. Vlada jo želi zvišati v dveh korakih, v prvem glede na minimalne življenjske stroške, v drugem pa glede na medletno inflacijo. Delodajalci temu nasprotujejo, zato se jim bo skušalo ministrstvo za delo približati s shemama skrajšanega delovnika in čakanja na delo. Minister Luka Mesec je po razpravi izjavil, da bo zvišanje minimalne plače v vsakem primeru v dveh točkah, a v enkratnem enotnem zvišanju v januarju. Pri tem se je oglasil sindikalist Branimir Štrukelj in dejal, da gre verjetno za dogovor na vladi in da se o tem na ESS niso dogovorili.
'Minimalna plača bo v letu 2023 znašala 850 evrov neto'
11. 11. 2022 06.15
Ekonomsko-socialni svet (ESS) je imel med drugim na mizi vladna predloga za predčasno zvišanje minimalne plače in pokojnin. Burna razprava med socialnimi partnerji je potekala predvsem glede predvidenega zvišanja minimalne plače v dveh korakih, ki mu delodajalci ostro nasprotujejo.
Pokojnine z novembrom višje za 4,5 odstotka, zamejene tudi oskrbnine
27. 10. 2022 06.55
Vlada je sprejela predlog interventnega zakona, po katerem bi s predčasno redno uskladitvijo pokojnine za 4,5 odstotka dvignila že novembra. "Upokojenci bodo dobili že letos, torej ne februarja prihodnje leto, predčasno usklajeno pokojnino. Ta se bo povečala za štiri odstotke in pol, kar je točno toliko, kot so se povečale plače v javnem sektorju," je na novinarski konferenci pojansnil minister za delo Luka Mesec. Sredstva za predčasno uskladitev pokojnin iz proračuna, ne iz pokojninske blagajne. Tudi dvig oskrbnin je vlada omejil na 4,5 odstotka, domovom za starejše pa nameravajo pomagati tudi pri financiranju kadra ter višjih stroških hrane, elektrike in ogrevanja.
Delodajalci proti izredni uskladitvi minimalne plače: 'Breme naj gre na državo'
26. 10. 2022 14.10
Reprezentativne delodajalske organizacije nasprotujejo napovedani izredni uskladitvi minimalne plače, saj ni predvidena v zakonu o minimalni plači in predstavlja odstop od načela predvidljivosti poslovnega okolja. Zanje je sicer mogoča le v primeru, da bo celotno breme nastalih višjih stroškov dela pokrila država iz državnega proračuna.
Vlada bo odločala o redni uskladitvi pokojnin in dvigu minimalne plače
24. 10. 2022 12.35
Premier Robert Golob je na prvi dan redne seje DZ dejal, da bo vlada v četrtek obravnavala predlog, po katerem se bodo pokojnine redno uskladile za 4,5 odstotka. Predlog je po njegovih besedah že v vladnem postopku. Poleg tega je napovedal, da bodo na Ekonomsko-socialni svet posredovali predlog, da se za tak odstotek zviša tudi minimalna plača.
Hrvaški načrt: omejitev nedeljskega dela in višje plače
19. 10. 2022 13.53
Višja povprečna plača, višja minimalna plača in omejitev dela ob nedeljah so nekateri od glavnih ciljev hrvaške vlade do konca tega mandata, ki jih je premier Andrej Plenković izpostavil v rednem letnem poročilu o delu vlade. Povprečna plača bo po njegovih napovedih do leta 2024 znašala 1088 evrov, nedeljsko delo pa bo mogoče največ 16 dni (nedelj) v letu.
'Izplačujem si plačo, s katero lahko preživim. Ni minimalna, ni visoka'
18. 10. 2022 07.00
Nataša Pirc Musar je ob naznanitvi kandidature za predsednico države veljala za favoritko. V času kampanje se srečuje s številnimi očitki glede plače, premoženja, plačevanja davkov, poslovanjem svojega moža in zastopanja tujih korporacij v boju proti domačim sindikalistom. Pirc Musarjeva vse očitke zavrača in pravi, da v predsedniški boj vstopa odkrito in brez pomoči strankarskih omrežij. V pogovoru za POP TV in 24ur.com je med drugim tudi odgovarjala na vprašanja o ostrih napadih konkurenta Milana Brgleza, ugibanjih o umiku podpore Milana Kučana, očitkih o davčni optimizaciji ter o tem, kako bi lahko razširili pristojnosti predsednika države.
Na seji ESS podpora uskladitvi minimalne plače: najmanj 804 evre neto
14. 10. 2022 06.05
Člani Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so se seznanili z najnovejšo višino minimalnih življenjskih stroškov in soglašali, da se mora njihovi rasti prilagoditi tudi znesek minimalne plače. Tega bo minister za delo še določil, znašal pa bo najmanj 804 evrov neto. Toda sindikati in delodajalci niso enotni glede časovnice uskladitve.
Višji življenjski stroški: minimalna plača po novem nad 800 evrov?
14. 10. 2022 08.41
Znesek minimalnih življenjskih stroškov bi se lahko glede na izračun Inštituta za ekonomska raziskovanja zvišal za 9,2 odstotka na 669,83 evra. Minimalna plača bi na ta način leta 2023 znašala najmanj 803,80 evra neto (letos 778,40 evra neto). Zvišala bi se tudi denarna socialna pomoč in varstveni dodatek.