minister za obrambo
Osama poziva k sveti vojni
24. 09. 2001 00.00
Glavni osumljenec za teroristične napade v ZDA Osama bin Laden, je muslimane v Pakistanu pozval k sveti vojni džihad. V pismu arabski televiziji je poudaril, da je afganistanski narod pripravljen na boj proti ZDA.
Talibani pogrešajo bin Ladna
23. 09. 2001 00.00
Talibanske oblasti so sporočile, da je Osama Bin Laden pogrešan. Bin Ladnu so namreč višji verski voditelji nameravali predlagati, naj zapusti Afganistan, vendar mu sporočila niso mogli predati.
Val nestrpnosti v ZDA
18. 09. 2001 00.00
Posledice terorističnega napada na ZDA vse bolj čutijo tudi pripadniki manjšin in drugih ver, ki živijo v tej državi. Predsednik Bush je zato Američane pozval k strpnosti.
Odzivi sveta na povračilne ukrepe
17. 09. 2001 00.00
ZDA se pripravlja na povračilne ukrepe za torkov teroristični napad. Akcija, imenovana Plemeniti orel, pa je po prvotnem odobravanju naletela na različne odzive.
Ashcroft za poostritev kazni
17. 09. 2001 00.00
Ameriški pravosodni minister Ashcroft je pozval kongres k sprejemu zakona o povišanju zaporne kazni za tiste, ki sodelujejo s teroristi ali jim nudijo zatočišče. Medtem pa reševalci nadaljujejo iskanje morebitnih preživelih napada na WTC.
ZDA za vojaško posredovanje
14. 09. 2001 00.00
Ameriški senat je predsedniku Bushu odobril uporabo vojaške sile proti teroristom in tistim, ki mednarodni terorizem podpirajo. Talibanske oblasti so sporočile, da se pripravljajo na ameriško maščevanje.
Bin Laden glavni osumljenec
15. 09. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je po srečanju s predstavniki Sveta za nacionalno varnost v Camp Davidu povedal, da je Bin Laden glavni osumljenec za torkove napade in da bodo krivca "našli, ga izbrskali iz luknje v kateri se skriva in mu sodili."
Rupel: Slovenija ni ogrožena
13. 09. 2001 00.00
Po besedah zunanjega ministra Dimitrija Rupla, Slovenija po terorističnih napadih na ZDA ni neposredno ogrožena, vendar so na obrambnem ministrstvu vseeno sprejeli določene ukrepe.
Odzivi na napade
13. 09. 2001 00.00
Številni slovenski in svetovi politiki so se odzvali na torkove teroristične napade v ZDA
Svetovni odzivi na napade
13. 09. 2001 00.00
Medtem ko je večina svetovnih voditeljev Ameriki izrazila solidarnost in sožalje, je iranska televizija ob rušenju World Trade Centra predvajala patriotske pesmi, ki so se začele z Dol z Ameriko.
Zahteve po Scharpingovem odstopu
10. 09. 2001 00.00
Nemški obrambni minister Scharping se je pred odborom bundestaga za obrambo zagovarjal zaradi obtožb o zlorabi položaja, ker naj bi se z vladnim letalom vozil na obiske k svoji prijateljici.
Nato ni cilj, temveč pot!
09. 09. 2001 00.00
Obrambni minister Anton Grizold je na srečanju partizanov in prebivalcev Bele krajine kot najpomembnejša dogodka izpostavil 60-letnico OF in 10. obletnico slovenske osamosvojitve.
Dogovor o prekinitvi ognja
29. 08. 2001 00.00
Palestinska stran in predstavniki izraelske vojske so se dogovorili o prekinitvi ognja na območju Beit Džale na Zahodnem bregu.
But proti suši
22. 08. 2001 00.00
Kmetijski minister Franci But je zaradi posledic suše obiskal Posavje in pozval k večji pomoči kmetom ter poudaril, da bi morala biti že izplačana vsaj sredstva za posledice lanskoletne suše.
Modernizacija Slovenske vojske
13. 07. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold je predstavil program ukrepov za izboljšanje pripravljenosti Slovenske vojske (SV). Grizold je ob tem zavrnil ocene, češ da se obrambno ministrstvo glede nakupov brezglavo odloča, in poudaril, da je modernizacija SV v polnem teku ter da so ukrepi v tej smeri "potrebni zaradi nas samih in ne zaradi zveze NATO". Ekipa ministra Grizolda bi rada dosegla predvsem dvoje: povečati število profesionalnih vojakov za približno tristo ljudi letno in te vojake tudi primerno opremiti. Ukrepi bi državo stali kar 5 do 6 milijard tolarjev dodatnega denarja, pravih zagotovil, da bo vojska denar tudi dejansko dobila, pa očitno še vedno ni. In to kljub temu, da sta tako vlada kot svet za nacionalno varnost Grizoldove ukrepe podprla.
Razprava o vključevanju v EU in Nato
11. 07. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Rupel se je z veleposlaniki držav članic Evropske unije pogovarjal o njeni prihodnosti in vključitvi Slovenije vanjo. O tej temi, in o vključitvi v zvezo Nato pa so se v parlamentu posvetovali tudi poslanci in ministri.
Se bo Plavšićeva branila s svobode?
09. 07. 2001 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, ki se je januarja sama predala Mednarodnemu sodišču ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, se bo morda lahko branila s svobode, zagotovila, da se bo odzivala na pozive sodišča, pa je haaškemu sodišču dala srbska vlada, je sporočil srbski minister za pravosodje Vladan Batić. Plavšićeva naj bi zapor v Scheveningenu zapustila že v nekaj dneh, nato pa naj bi odpotovala v Beograd, kjer bo počakala na začetek sojenja, je še napovedal Batić, ki je še zagotovil, da bo Beograd Plavšićevo ob morebitni zahtevi mednarodnega sodišča nemudoma poslal nazaj v Haag.
Prvi Miloševićev nastop pred sodiščem
04. 07. 2001 00.00
Na prvi obravnavi pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v Haagu je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević izjavil, da sodišča ne priznava. Po njegovem mnenju je nezakonito, saj ga ni ustanovila Generalna skupščina ZN, nezakonite pa so tudi obtožbe in zato tudi ne potrebuje pravnega zastopnika. Prvi dan zaslišanja so obravnavo po dvanajstih minutah preložili, saj se Milošević ni hotel izjasniti ali se počuti nedolžnega ali krivega.
Obisk ameriškega generalmajorja
04. 07. 2001 00.00
Ministrstvo za obrambo (MORS) je danes obiskal upokojeni general ameriške vojske Joseph G. Garrett, ki se je dopoldne ločeno srečal z obrambnim ministrom Antonom Grizoldom, državnim sekretarjem Iztokom Podbregarjem in namestnikom načelnika generalštaba slovenske vojske, brigadirjem Antonom Turkom, so sporočili z MORS. General Garrett, ki tokrat prihaja kot predstavnik ameriškega podjetja Raytheon, kjer je odgovoren za zvezo NATO, je podprl pristop ministrstva pri nadaljnjih načrtih glede preoblikovanja in ponudil pomoč pri slovenskih prizadevanjih za polnopravno članstvo v zavezništvu.
Premirje na hudi preizkušnji
02. 07. 2001 00.00
V najhujšem izbruhu nasilja med Izraelci in Palestinci po sklenitvi premirja 13. junija je bil danes v streljanju na Zahodnem bregu ubit izraelski motorist, v naselju Jahud v osrednjem Izraelu pa sta eksplodirala dva avtomobila bombi. Skupaj s tremi palestinskimi žrtvami nedeljskega izraelskega helikopterskega napada pri Dženinu na Zahodnem bregu je tako uresničevanje premirja ponovno na hudi preizkušnji. Palestinski voditelj Jaser Arafat je dogodke že označil za "strahotne zločine proti nedolžnim Palestincem" in dejal, da gre za "očitno kršitev" sporazuma o sedemdnevni popolni prekinitvi ognja, ki sta ga sprti strani prejšnji četrtek dosegli ob posredovanju ameriškega državnega sekretarja Colina Powella.
Prvi obisk Miloševića v zaporu
02. 07. 2001 00.00
Zdenko Tomanović in Dragan Krgović, odvetnika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je od minulega petka v zaporu haaškega Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v nizozemskem Scheveningnu, sta dopoldne odpotovala v Haag. Tomanović je pred odhodom dejal, da bo z Miloševićem začel pripravljati obrambo.
Odzivi na Miloševićevo izročitev
29. 06. 2001 00.00
Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Mira Marković, je v izjavi za črnogorski dnevnik Dan dejala, da je zgrožena zaradi izročitve soproga haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Vseeno sem bila prepričana, da pravna država obstaja in da se spoštuje ustavo ZRJ in republike Srbije. Vsakdo pa ve, da ti dokumenti prepovedujejo izročitev naših državljanov v tujino," je še dodala Markovićeva.
Ranjeni štirje Izraelci
25. 06. 2001 00.00
V Hebronu so bili danes ranjeni štirje Izraelci, dva naseljenca in dva izraelska vojaka, ki so jih zadeli streli iz palestinskih četrti Hebrona, so sporočili izraelski viri. V ZDA pa je prispel izraelski premier Ariel Šaron, ki bo imel vrsto srečanj z ameriškimi predstavniki o krizi na Bližnjem vzhodu. Šaron se bo srečal tudi z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem. To je drugi Šaronov obisk v ZDA, odkar je marca postal premier.
Poslanci o Berlusconijevi vladi
20. 06. 2001 00.00
Italijanska poslanska zbornica bo glasovala o zaupnici novi vladi pod vodstvom premiera Silvia Berlusconija. Podporo bi morala dobiti brez težav, saj je Berlusconijev Dom svoboščin na volitvah prepričljivo zmagal.
Grizold na uradnem obisku v Pragi
20. 06. 2001 00.00
Minister za obrambo Anton Grizold se z delegacijo mudi na uradnem obisku v Češki republiki, kjer je njegov gostitelj češki obrambni minister Jaroslav Tvrdik. Na dopoldanskih uradnih pogovorih sta se ministra pogovarjala o možnostih za slovensko članstvo in pripravah naše države za vstop v Nato. Češki minister je povedal, da so zagotovila z nedavnega srečanja Natovih ministrov v Bruslju, da do širitve na praškem srečanju gotovo pride, dobro znamenje državam kandidatkam. V tej luči sta oba poudarila dosledno izpolnjevanje obveznosti iz Akcijskega načrta za Nato, ki bo v procesu odločanja o novih članicah eden od ključnih dokumentov o pripravljenosti kandidatke za vstop v zavezništvo.
Znan vzrok nesreče na Počku
14. 06. 2001 00.00
Tragično torkovo nesrečo na Počku, v kateri je umrl 19-letni nabornik iz Škofje Loke, je najverjetneje povzročila tehnična napaka na minometu. To je pokazala dosedanja preiskava komisije, ki jo je takoj po nesreči imenoval načelnik generalštaba brigadir Ladislav Lipič.
Vzrok nesreče domnevno tehnične narave
14. 06. 2001 00.00
Posebna skupina za preučitev nesreče na Počku v prehodnem poročilu ugotavlja, da je vzrok tragičnega dogodka po vsej verjetnosti tehnične narave. Kot je na novinarski konferenci dejal načelnik generalštaba Slovenske vojske (SV) Ladislav Lipič, ki je komisijo ustanovil po torkovi nesreči, so sicer za končne ugotovitve nujno potrebni rezultati kemijske analize materiala in ostankov eksplozivnih snovi. Za to bo potrebno nekaj več časa, po njegovih besedah pa je možno, da bi v nadaljnji preiskavi ugotovili tudi drugačen vzrok nesreče.
Preiskava nesreče se nadaljuje
13. 06. 2001 00.00
Nesreča se je zgodila včeraj dopoldne, na poligonu, kjer slovenska vojska redno opravlja bojna streljanja. Tokrat so z minometi streljali pripadniki prvega bataljona 62. brigade iz Vipave, ki so bili v vojsko vpoklicani januarja. Z včerajšnjim streljanjem naj bi zaključili usposabljanje. Sedem granat so že izstrelili, pri osmi pa je minomet razneslo. Mlademu vojaku iz Škofje loke ni bilo pomoči. Na kraj nesreče so takoj poslali psihologa, o nesreči so takoj obvestili starše pokojnega vojaka. Drugega poškodovanca, vojaka na služenju vojaškega roka, ki je bil lažje poškodovan, so s helikopterjem odpeljali v ljubljanski Klinični center, profesionalnega vojaka, ki so ga po obrazu oplazili drobci zemlje in kamenja, pa so oskrbeli na licu mesta.
Berlusconi predal listo ministrov
10. 06. 2001 00.00
Silvio Berlusconi, vodja Doma svoboščin, zmagovalne desnosredinske koalicije na nedavnih parlamentarnih volitvah v Italiji, je italijanskemu predsedniku Carlu Azegliu Ciampiju predal listo novih ministrov. S tem je uradno sestavljena 59. italijanska povojna vlada. Nova vlada bo prisegla v ponedeljek ob 11. uri v italijanski predsedniški palači Kvirinal.
ZN o ukinitvi sankcij proti Iraku
05. 06. 2001 00.00
Varnostni svet Združenih narodov naj bi do konca meseca prevetril sankcije proti Iraku. Če bo mogoče, upajo celo na popolno ukinitev sankcij. Sankcije je mednarodna skupnost uvedla leta avgusta 1990. Do konca meseca naj bi se tako petnajstčlanski svet sestal trikrat tedensko. Novica je prišla po tem, ko se je svet odločil za podaljšanje programa "nafta za hrano", po katerem lahko Irak prodaja nafto v zameno za hrano, medicinsko pomoč in druge civilne potrebščine. Tokratno enomesečno podaljšanje je sprememba glede na dosedanja šestmesečna podlajšanja. Tako je Varnostni svet dobil nekaj časa da pregleda predlog takoimenovanih "pametnih sankcij", ki jih predlagata Velika Britanija in ZDA. Ti državi predlagata, da naj bi povečali nadzor nad potencialno vojaško opremo, popolnoma pa prenehali nadzorovati civilno opremo. Irak je ob odločitvi le enomesečnega podaljšanja programa "nafta za hrano" včeraj ukinil izvoz nafte. Države članice OPEC so ta del izpada nafte na svetovnem trgu že prevzele na svoja ramena. Države OPEC so se danes sestale na Dunaju, kjer bo prisoten tudi iraški naftni minister Taha Humud Musa.