mir
Progres M 39 se je uspešno združil z Mirom
18. 05. 1998 08.55
Z orbitalno znanstveno postajo Mir se je uspešno združila ruska tovorna vesoljska ladja Progres M 39, poroča ruski radio Radio Rossiji.
Ponoči se bo Progres M 39 združil z Mirom; Progres M 38 še kroži?
17. 05. 1998 10.07
Ponoči se bo z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir samodejno združila tovorna vesoljska ladja Progres M 39, je poročal ruski Radio Rossiji.
Kralj Husein kritiziral protislovja Netanjahuja
16. 05. 1998 10.00
Jordanski kralj Husein je danes kritiziral "protislovja in zmedena stališča" izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v zvezi z bližnjevzhodnim mirovnim procesom.
Nocoj bodo proti Miru poslali Progres M 39
14. 05. 1998 08.48
Nocoj 12 minut po polnoči po srednjeevropskem času bodo na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U. Raketa bo na pot proti orbitalni znanstveni postaji Mir utirila novo rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M 39.
V Turčiji napadli borca za človekove pravice
12. 05. 1998 07.27
V Ankari je bil danes v napadu hudo ranjen predsednik turškega društva za človekove pravice (IHD) Akin Birdal. Odgovornost za napad je prevzela skrajno desna podtalna organizacija Turška brigada maščevanja, je sklicujoč se na policijske vire poročala zasebna televizijska postaja NTV.
NATO o napotitvi enot v Albanijo
01. 05. 1998 09.29
Šestnajst članic Severnoatlantske zveze je začelo interno razpravo o možnosti napotitve mirovnih enot v Albanijo, so potrdili viri na zvezi NATO. Na željo Albanije, ki z zavezništvom sodeluje v okviru Partnerstva za mir, je prošnjo za napotitev mirovnih enot generalnemu sekretarju zveze NATO Javierju Solani izročila Italija, razprava pa je bila sprožena ta teden, na neformalnem srečanju Severnoatlantskega sveta na ravni veleposlanikov. Na predlog so se po poročanju omenjenih virov članice zveze NATO odzvale previdno, sicer pa bo za odzive najverjetneje treba počakati na posvetovanja v zavezniških prestolnicah. Medtem ko šestnajsterica doslej o možnosti napotitve zavezniških enot v Albanijo na skupnih sestankih ni uradno razpravljala, pa so že pred nekaj časa na zvezi NATO povedali, da bo strokovna zavezniška skupina odpotovala v Tirano, kjer bo preučila možnosti za ustanovitev posebne enote, ki bi tej državi v okviru partnerstva za mir pomagala pri prestrukturiranju vojske in nadzorovala razmere v regiji.
Vlada sprejela uredbo o prepovedi prodaje orožja ZRJ
30. 04. 1998 14.51
Vlada je včeraj na korespondenčni seji sprejela uredbo o izvajanju resolucije Varnostnega sveta OZN, ki prepoveduje prodajo ali dobavljanje orožja in vojaške opreme ZR Jugosaviji, vključno s Kosovom. Varnostni svet OZN je to resolucijo, s katero želi ohraniti mir in stabilnost na Kosovu ter preprečiti oboroževanje in urjenje osebja za tamkajšnje teroristične dejavnosti, sprejel 31. marca letos, so danes sporočili iz urada vlade za informiranje. Republika Slovenija se z uredbo o izvajanju resolucije tudi zavezuje, da preko svojega ozemlja ne bo dopustila tranzita pošiljk z vojaško opremo na omenjena območja.
UNICEF obžaluje in obsoja umor monsignora Gerardija v Gvatemali
30. 04. 1998 08.29
Izvršna direktorica Sklada OZN za otroke (UNICEF) Carol Bellamy je ob umoru gvatemalskega monsignorja Juana Gerardija obsodila neznane storilce, ki so s strahopetnim dejanjem prizadeli vse ljudi na svetu, ki verjamejo v pravičnost, mir in spoštovanje človekovih pravic. Monsignor Gerardi je bil koordinator Urada za človekove pravice pri gvatemalski nadškofiji in si je prizadeval za nacionalno pomiritev po več kot 30 letih nasilja v državi. "Prebivalci Gvatemale so monsignorja Gerardija ljubili in spoštovali kot pogumnega zagovornika miru, pravice in enakosti. Zelo pomembno je bilo njegovo delo pri sestavi poročila o kršitvah človekovih pravic v Gvatemali z naslovom Gvatemala, nikoli več. Gerardi je zbral na tisoče pričevanj o grozotah, storjenih v letih nasilja, ko je umrlo tudi na tisoče otrok," je dejala Carol Bellamy.
Mir na Severnem Irskem
21. 04. 1998 14.30
Britanska vlada meni, da je po privolitvi v mirovni sporazum trajen mir na Severnem Irskem "na vidiku". Britanska ministrica za Severno Irsko Mo Mowlam, ki je bila danes v parlamentu ob eni od izjav deležna odobravajočih vzklikov, je govorila o mogoči zgodovinski prelomnici.
Scalfaro odpotoval z Japonske
19. 04. 1998 11.38
Italijanski predsednik Oscar Luigi Scalfaro je včeraj sklenil petdnevni uradni obisk na Japonskem in odpotoval v domovino, so sporočili uradni viri.
Predsednika Ekvadorja in Peruja za mir med državama
18. 04. 1998 13.28
Predsednika Ekvadorja in Peruja, Fabian Alarcon in Alberto Fujimori, sta na sinočnjem srečanju v Santiagu napovedala, da nameravata v najkrajšem času potrditi mir med državama. Obmejni spor med Ekvadorjem in Perujem je bil glavna tema pogovorov med predsednikoma, ki sta se srečala pred današnjim začetkom drugega vrha ameriških držav v čilski prestolnici. Perujski predsednik Fujimori je ocenil, da mirovna pogajanja dobro napredujejo in da bosta pogajalski skupini v kratkem uskladili mirovni sporazum.
Papež na veliko noč pozval k miru v svetu
12. 04. 1998 09.25
Papež Janez Pavel II. je v današnji velikonočni poslanici pozval k miru na svetu. Na Petrovem trgu v Vatikanu se je pred več kot 150.000 verniki spomnil žrtev vojn, pokolov in etničnih konfliktov v Afriki in Evropi, posebno pa je opozoril na spore na Bližnjem vzhodu oz. Izraelu. Duh velikonočne poslanice bi moral voditi odgovorne na Bližnjem vzhodu in predvsem v Jeruzalemu, "kjer mir ogrožajo nevarne politične opcije", je dejal papež in pozval k dialogu, ki naj bi rešil nacionalne in mednarodne napetosti. Papež je ob koncu maše vernikom v tridesetih jezikih zaželel srečno veliko noč, nato pa v 57 jezikih podelil blagoslov Urbi et Orbi (mestu Rimu in svetu). Zaradi obnovitvenih del na fasadi cerkve je papež velikonočno poslanico letos izrekel izpred bazilike Sv. Petra. Slovesnost je prenašalo 65 televizijskih hiš iz vsega sveta, ogledala pa si jo je več kot milijarda ljudi.
Pred 37 leti je poletel v vesolje Gagarin; mednarodni dan astronavtike
12. 04. 1998 09.12
Danes je minilo 37 let odkar je sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje. V spomin na polet Gagarina je 12. april mednarodni dan astronavtike. Posebej slovesno praznujejo današnji dan vesoljci na Zemlji in v vesolju, vesoljski strokovnjaki in znanstveniki. Tričlanska rusko-ameriška posadka na orbitalni znanstveni postaji Mir se je danes po dvostranski video zvezi trikrat pogovarjala s svojci, znanci, vesoljci in strokovnjaki v Centru za upravljanje poletov CUP v Koroljovu pri Moskvi. Še včeraj sta ruska kozmonavta med vesoljskim sprehodom s 14 m visokega stolpa Sofora na modulu Kvant uspešno odstranila 400-kilogramsko prenosno motorno napravo VDU 1, ki je več let ohranjala pravilno lego Mira v prostoru, a ji je v ponedeljek pošla zaloga raketnega goriva.
10.000 Izraelcev proslavlja judovsko navzočnost v Hebronu
12. 04. 1998 09.11
V Hebronu se je danes zbralo najmanj 10.000 Izraelcev, privržencev skrajne desnice. Na poziv izraelske vlade se udeležujejo praznovanja 30. obletnico naselitve Judov v mestu in proslave ob 50. obletnici ustanovitve Izraela. Kot je poročal izraelski radio, je pred tem policija preprečila 600 članom levičarskega gibanja Mir zdaj, da bi v Hebronu priredili protestno akcijo. Pri tem je aretirala 32 oseb. Štirje policisti in trije protestniki pa so bili lažje ranjeni. V Hebronu, kjer 80 odstotkov mesta nadzirajo Palestinske avtonomne oblasti, živi približno 400 judovskih naseljencev med 120.000 Palestinci.
Budisti so se podali na pot po Budin zob
11. 04. 1998 10.37
Kakih 200 tajvanskih budistov se je napotilo na Tajsko po 2000 let stari zob, ki naj bi pripadal Budi. Gre za enega od treh zob, ki so jih našli po upepelitvi Bude oziroma indijskega princa Sidarte Gautame. Sidarta se je pri 29-ih letih odpovedal zemeljskim stvarem, da bi našel vzrok za ljudsko trpljenje. Prvi zob hranijo v Pekingu, drugega na Sri Lanki, tretjega pa so v 70. letih v Indijo prinesli tibetanski menihi, ki so pobegnili iz Kitajske. Ostareli menihi so se več let upirali pritiskom Pekinga, da zob vrnejo Kitajski, sedaj pa so se odločili, da ga predajo tajvanskim budistom in ga na ta način zavarujejo. Sveti zob bodo shranili v templju Fu Kuang, po splošnem prepričanju pa naj bi Tajvanu prinesel mir in blaginjo.
Musabajev in Budarin odstranila raketni motor; opazila nekakšno peno; ročna ura zaostala za 12 minut
11. 04. 1998 10.22
Iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir sta danes za skoraj šest ur in pol izstopila kozmonavta Talgat Musabajev in Nikolaj Budarin. S stolpa Sofora, ki je pritrjen na modulu Kvant, sta odmontirala staro prenosno reaktivno napravo (VDU 1) v kateri je v ponedeljek pošla zaloga goriva in jo s skupnimi močmi odrinila stran od postaje. Pripravila sta tudi spajalni mehanizem za novo napravo. Ni pa jima uspelo postaviti čepa na ventilu za odvajanje odvečnega vodika iz modula Kvant. V zadnji uri "sprehoda" sta kozmonavta okoli omenjenega ventila opazila nekakšno peno. Na Zemlji in v vesolju so se odločili, da počakajo do pojasnitve položaja, poroča ruski radio Rossiji. Med delom sta se kozmonavta nekaj več časa zamudila pri odvijanju enega od štirih zapahov, ki so držali VDU 1. Nato sta ob 14.35 po srednjeevropskem času z rokami močno odrinila napravo, ki ima sicer maso 400 kg. Naprava je razmeroma hitro odplavala na varno razdaljo od Mira. Med "sprehodom" so v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu prenehali prejemati telemetrične podatke iz skafandra poveljnika Musabajeva. Zato je začel podatke o pritisku, pulzu, temperaturi itd. sporočati v CUP kar ustno. Poleg tega je njegovo zdravstveno stanje nadziral ameriški astronavt Andrew Thomas, ki je ostal v Miru. Po ocenah strokovnjakov CUP to Musabajeva pri delu ni oviralo. Poveljnik se je pritožil le nad svojo ročno uro omega, ki je med sprehodom zaostala za 12 minut. "In to je vaša znamenita omega," je rekel. Po navedbi ruske tiskovne agencije Itar-Tass sta se vesoljca vrnila v Mir ob 18.20 po srednjeevropskem času ali 25 minut kasneje kot je bilo načrtovano. Izstop kozmonavtov se je začel ob 11.55 po srednjeevropskem času.
Prekinitev vesoljskega sprehoda, ker je zmanjkalo goriva v napravi za krmiljenje Mira
07. 04. 1998 07.37
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi se je izvedelo, da sta morala kozmonavta Talgat Musabajev in Nikolaj Budarin včeraj predčasno prekiniti vesoljski sprehod, ker je prenehal delovati raketni motor, ki uravnava pravilen nagib orbitalne znanstvene postaje Mir. Motor je prenehal delovati, ker je zmanjkalo raketnega goriva. Gre za prenosno reaktivno napravo (VDU), ki je pritrjena na koncu stolpa Sofora. V CUP so pričakovali, da bo VDU kmalu zmanjkalo goriva; zato je zadnja tovorna vesoljska ladja pripeljala nov VDU, ki je za zdaj še vedno v odseku te ladje, ki ni neprepusten, je za STA povedal predstavnik CUP. Nihče pa si ni mislil, da bo staremu VDU zmanjkalo goriva prav med "sprehodom", razlagajo dogodek v CUP. Osvetljevanje plošč sončnih celic na Miru se je začelo postopoma slabšati. Medtem so v CUP ukazali kozmonavtoma, naj se takoj vrneta v postajo. To sta tudi storila, in že včeraj ob 18.30 po srednjeevropskem času so začeli nagib Mira krmiliti s pomočjo motorjev na modulu Priroda. Tako so razmeroma hitro zopet izboljšali osvetljenost sončnih celic kar je pomembno za pridobivanje električne energije. Kaže, da ameriški vesoljec, ki je bil ves čas v Miru, sam ni mogel ali znal vključiti motorjev Prirode.
Mir: poteka popravilo na modulu Spekter
06. 04. 1998 17.39
Ob 13.27 po srednjeevropskem času sta iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir izstopila kozmonavta 25. glavne odprave na postaji, poveljnik Talgat Musabajev in ladijski inženir Nikolaj Budarin, je poročala ruska televizijska družba NTV. Vesoljca naj bi popravila os poškodovane plošče sončnih celic na modulu Spekter in na modulu Kvant 1 preverila trdnost opore stolpa Sofora na katerem naj bi med naslednjimi izstopi zamenjala raketni motor. Vesoljca sta zapustila Mir skoraj pol ure prej kot je bilo načrtovano, ker naj bi izenačevanje pritiska zaključila predčasno. Do modula Spekter sta se prepeljala s pomočjo vesoljskega žerjava. Na podnožju poškodovane plošče si pripravljata delovno mesto za popravilo. Na os plošče bosta pritrdila približno poldrugi meter dolgo opornico. Po navedbi NTV naj bi današnji "sprehod", ki je drugi od petih načrtovanih v aprilu, trajal pet ur in pol.
Solana: Mogoči novi ukrepi proti ZRJ
03. 04. 1998 09.14
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana včeraj v Sofiji ni izključil možnosti, da bi mednarodna skupnost lahko sprejela nove ukrepe proti Beogradu, če se razmere na Kosovu ne bi razvijale v pozitivni smeri.
Delegacija zveze NATO na obisku v Albaniji
31. 03. 1998 10.30
Prva od številnih delegacij zveze NATO, ki naj bi v bližnji prihodnosti obiskala Albanijo, je včeraj prispela v Tirano, je sporočilo albansko ministrstvo za obrambo.
Kofi Annan pozval Izrael k zamenjavi zemlje za mir
24. 03. 1998 18.09
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je ob današnjem začetku prvega uradnega obiska kakega generalnega sekretarja ZN v Jeruzalemu opomnil Izrael na dogovorjeno načelo umika z zasedenih ozemelj v zameno za mir. Na novinarski konferenci po pogovoru z izraelskim predsednikom Ezerjem Weizmanom je Kofi Annan poudaril, da je načelo zamenjave ozemlja za mir temelj mirovnega procesa. Izraelski premier Benjamin Netanjahu omenjeno načelo zavrača vse od svoje izvolitve leta 1996, češ da je bil umik z nekaterih zasedenih ozemelj za časa njegovih labursitičnih predhodnikov kronan s prevarami, saj da si Izrael v zameno ni zagotovil nič večje varnosti. V odgovor na vprašanje o judovski naselbini Har Homa, katere gradnja je lani ustavila mirovni proces, pa je Kofi Anan pozval obe strani, naj se vzdržita pobud, ki bi znale izzvati težave.
Skupna balkanska vojaška sila?
19. 03. 1998 18.17
Turčija se zavzema za vzpostavitev skupne vojaške sile, ki bi jo ustanovila še s štirimi balkanskimi državami. Skupna vojska bi tako pomagala ohranjati mir na tem podorčju.
Izraelska kritika Cookovega obiska v Har Homi
17. 03. 1998 10.21
Izrael je danes ponovno ostro kritiziral načrtovani obisk britanskega zunanjega ministra in sedanjega predsedujočega sveta ministrov EU Robina Cooka v judovskem naselju Har Homa. Izraelski radio je povzel besede nekega predstavnika iz izraelskih vladnih krogov: "Cookova misija je že pred začetkom usojena na propad. EU ne more več nastopati kot posrednik v bližnjevzhodnem mirovnem procesu." Cook si bo med tridnevno bližnjevzhodno turnejo v imenu EU prizadeval za mir na tem območju. Cook naj bi se danes najprej srečal s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, nato pa še obiskal naselje Har Homa. Tudi ameriški State Department je v ponedeljek kritiziral Cookov namen, da obišče Har Homo v vzhodnem Jeruzalemu. Washington je britansko vlado opozoril, da obisk naselja v arabskem delu Izraela postavlja ostanek turneje po Bližnjem vzhodu v ozadje.
ZDA pripravljene poslati svoje vojaške sile na Balkan
13. 03. 1998 09.25
ZDA so v balkanske države, ki mejijo na Kosovo, pripravljene poslati svoje vojaške sile, da bi tako okrepili stabilnost v regiji, je v četrtek sporočilo ameriško zunanje ministrstvo. Vojaške enote naj bi bile del programa zveze NATO Partnerstvo za mir, katerega članici sta tudi Albanija in Romunija. ZDA so se prav tako zavzele za podaljšanje mendata mednarodnim silam v Makedoniji, ki bi se moral izteči 31. avgusta letos.
Frederik De Klerk se ločuje
13. 03. 1998 08.08
Nekdanji južnoafriški predsednik Frederik de Klerk je nedavno priznal izvenzakonsko razmerje, zaradi katerega se namerava ločiti od soproge, s katero je bil poročen 39 let in s katero imata tri odrasle otroke. Predsednik Južnoafriške republike za časa odprave apartheida in dobitnik Nobelove nagrade za mir skupaj z Nelsonom Mandelo leta 1993 je javno priznal, da je zaljubljen v soprogo grškega ladjarja Tonija Giorgiadesa, Elito Giorgiades. 61-letni De Klerk je, kot piše Sunday Times, izjavil, da njegova žena Merike dolgo ni pristala na ločitev, a je na koncu sprevidela, da nima izbire. Po De Klerkovih besedah bosta kljub vsemu ostala dobra prijatelja. Gospa De Klerk ni hotela govoriti z novinarji, medtem ko je gospa Giorgiades za Sunday Times povedala, da se s soprogom dogovarja o nadaljnjih postopkih.
Pahor na srečanju voditeljev Stranke evropskih socialdemokratov
10. 03. 1998 16.40
Predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borut Pahor se bo jutri v Londonu udeležil srečanja, ki ga na predvečer začetka Evropske konference o širitvi EU prireja britanski ministrski predsednik in vodja laburistov Tony Blair. Na srečanju bodo razpravljali o predlogu deklaracije, v skladu s katero naj bi nadaljnji integracijski procesi v Evropi pomenili predvsem večje možnosti zaposlovanja in ekonomske rasti, ekonomsko učinkovitost in socialno pravičnost, večjo skrb za varstvo okolja ter mir in varnost v vsej Evropi, je na novinarski konferenci povedal Borut Pahor. Sobotni odziv ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita Franca Rodeta na naslovnico zgoščenke glasbene skupine Strelnikoff po oceni predsednika ZLSD zbuja zaskrbljenost, saj se rimokatoliška cerkev vse bolj vede kot poseben del slovenske družbe, ki se čuti poklicanega odrejati meje moralne sprejemljivosti za vse in vsakogar. ZLSD obsoja nasilje na Kosovu in poziva slovensko in mednarodno diplomacijo, naj pripomore k mirni rešitvi krize.
Sodni postopek proti trem Albancem
10. 03. 1998 09.53
Makedonska vlada je sporočila, da je stekel sodni postopek proti trem Albancem, ki so v makedonskem glavnem mestu Skopju minuli petek organizirali shod v podporo kosovskim Albancem. Kot je poročala makedonska televizija, gre za Nevzeta Halilija, predsednika Republikanske stranke, Halita Hajdarija iz Stranke demokratskega napredka in Resahta Nagivcija iz Albanske demokratske stranke. Vsi trije so obtoženi "napada na javni red in mir" in odgovornosti za razvijanje albanskih zastav in petje albanske himne na manifestacijah v Skopju.
Albanija od zveze NATO zahteva sestanek 16+1 o Kosovu
09. 03. 1998 17.19
Albanija je danes od sveta zveze NATO zahtevala sestanek skupine "16+1" (16 držav članic zavezništva ter Tirana) o razmerah na Kosovu, sklicujoč se na 8. člen programa o vojaškem sodelovanju Partnerstvo za mir, katerega članica je tudi Albanija, je sporočil predstavnik zveze NATO v Bruslju.
Danes znova demonstracije na Kosovu
09. 03. 1998 11.52
Na Kosovu danes vlada napeto ozračje miru. V mestu Peć je policija v nedeljo napadla ljudi v neki katoliški cerkvi, med katerimi so bile tudi ženske in otroci, poroča beograjski Radio B92, ki se sklicuje na nekega krajevnega duhovnika. Vse albanske politične stranke, sindikati in študentska zveza so za danes ob 11. uri na Kosovu sicer sklicale polurne mirne demonstracije, ki bodo potekale pod geslom "Za mir, proti vojni in srbskemu nasilju".
Ali bo Izrael sprejel zamenjavo zemlje za mir?
07. 03. 1998 10.49
Palestinski vodja Jaser Arafat bo z bližnjevzhodno konferenco, ki jo je predlagal Izrael, soglašal le, če bo Jeruzalem sprejel načelo "zemlja za mir". Takšna konferenca se bo uresničila samo v primeru, da bo izraelski premier Benjamin Netanjahu opustil svoj nepopustljivi odnos do bližnjevzhodnega mirovnega procesa, je v petek zvečer v Gazi poudaril Arafat.