mirovne misije
Ruski napad na otroško bolnišnico: 'Strahopetna izprijenost', 'Vojni zločin'
09. 07. 2024 07.38
V Ukrajini poteka dan žalovanja po enem najhujših valov ruskih raketnih napadov v zadnjih mesecih, v katerem je bilo ubitih najmanj 41 ljudi, 166 pa je bilo ranjenih. Huje je bila poškodovana tudi glavna otroška bolnišnica v Kijevu. Že drugi dan so tako pod ruševinami iskali morebitne preživele. V Varnostnem svetu ZN je medtem beseda tekla prav o napadu na otroško bolnišnico. Pomočnica generalnega sekretarja ZN za humanitarne zadeve Joyce Msuya je opozorila, da je namerno ciljanje bolnišnic v Ukrajini vojni zločin. Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija pa je medtem zanikal, da je šlo za ruski napad.
Orban prispel v Moskvo in se srečal s Putinom, v Bruslju ostro proti
05. 07. 2024 11.45
Madžarski premier Orban prispel na obisk v Moskvo, kjer se je srečal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. V ospredju obiska, ki sledi njegovemu obisku Kijev, bo iskanje rešitev za končanje vojne v Ukrajini, so sporočili iz urada madžarskega premierja. Medtem je Orbanov obisk deležen ostrega odziva v Bruslju, kjer pravijo, da Orban ne govori v imenu EU. Na drugi strani pa Putin prav to pričakuje.
DEJSTVA: je javnost v Sloveniji res enotna glede Palestine, politika pa tista, ki razdvaja?
05. 06. 2024 06.00
Osrednje soočenje pred nedeljskimi evropskimi volitvami na POP TV smo podrobno analizirali tudi v Dejstvih, objavljamo drugi del našega preverjanja. Preverite, ali so kandidati za evropske poslance govorili resnico in ali so operirali s pravimi podatki.
Nad Izrael z ostrimi kritikami: 'Nesprejemljivo je, da IDF ubija humanitarne delavce'
03. 04. 2024 08.30
Po uboju humanitarnih delavcev v Gazi, ki ga je zagrešil Izrael, je svet ogorčen. Izraelske obrambne sile so sicer sporočile, da napad ni bil usmerjen proti humanitarnih delavcem in da poteka temeljita preiskava incidenta. Napad je že obsodil ameriški predsednik, za smrtne žrtve pa se je opravičil tudi izraelski predsednik Isaac Herzog. Oglasila sta se tudi zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič in Izrael pozvala k preiskavi napada in kaznovanju odgovornih. Ladja Jennifer, ki je dostavila to novo pomoč pa je skupaj s spremljevalnima ploviloma odplula nazaj proti Cipru. Skupno jim je uspelo na kopno dostaviti le okoli 100 od 400 ton hrane, ki so jo prevažali.
Izraelske sile v osrčju Han Junisa, Netanjahu zavrnil obstoj palestinske države
19. 01. 2024 08.29
Izraelska vojska je dosegla najjužnejše območje Han Junisa, v boju pa je bilo ubitih več deset palestinskih borcev gibanja Hamas, so sporočili. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v četrtek zavrnil možnost ustanovitve samostojne palestinske države po koncu vojne v Gazi, poročajo tuje tiskovne agencije. Ob tem je znova poudaril, da bo Izrael ofenzivo nadaljeval do popolne zmage, uničenja Hamasa in izpustitve talcev.
'Če bo Hezbolah še naprej napadal Izrael, bodo izraelske sile posredovale'
28. 12. 2023 14.14
Izraelske sile bodo posredovale proti šiitskemu gibanju Hezbolah, če bo še naprej izstreljevalo rakete na Izrael, je v sredo posvaril član izraelske vojne vlade Beni Ganc. Misija Združenih narodov v Libanonu medtem opozarja, da je bil na libanonski strani meje z Izraelom ranjen eden od njenih pripadnikov, in poziva oblasti k preiskavi incidenta.
Slovenska vojska bo znova del mirovne misije ZN na Cipru
04. 12. 2023 19.44
Vlada je sprejela namero o sodelovanju slovenskih vojakov v mirovni misiji ZN na Cipru (UNFICYP). Sodelovalo naj bi do 15 vojakov z možnostjo rotacij. Slovenija je v omenjeni mirovni misiji sodelovala med letoma 1997 in 2001. To je bila tudi prva mirovna misija ZN, v kateri je sodelovala Slovenska vojska.
Tanja Fajon: Čemur smo priča v Gazi, je jasna kršitev mednarodnega prava
29. 11. 2023 10.43
Enostransko priznanje Palestine v tem trenutku ne bi zagotovilo varnosti ljudem v regiji, je v torek v New Yorku pred udeležbo na zasedanju Varnostnega sveta ZN o položaju na Bližnjem vzhodu dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Ključni cilj ostaja zagotovitev varnosti tako Palestincem kot Izraelcem, je poudarila. Na zasedanju pa je poudarila nujnost trajnega premirja, da lahko diplomacija vodi do politične rešitve položaja na Bližnjem vzhodu. Podprla je tudi sklic mirovne konference za Bližnji vzhod.
Prvi pogovori med Azerbajdžanom in separatisti v Gorskem Karabahu končani
21. 09. 2023 08.13
Prvi pogovori med armenskimi separatisti v Gorskem Karabahu in azerbajdžanskimi oblastmi so se po približno dveh urah zaključili. Armenija je Azerbajdžan obtožila izvajanja etničnega čiščenja v Gorskem Karabahu, tamkajšnji separatisti pa kršenja v sredo dosežene prekinitve ognja. Še pred tem je Azerbajdžan sporočil, da je obnovil svojo suverenost nad ozemljem. A to še ni prineslo miru med sprtima državama. Ulice prestolnice Armenije je namreč zavzelo na tisoče kritikov vladnega ravnanja v krizi v Gorskem Karabahu, ki zahtevajo odstop premierja. Izbruhnili so tudi spopadi med protestniki in policijo.
'Slovenija je še vedno ciljna in tranzitna država žrtev trgovine z ljudmi'
08. 06. 2023 16.14
Vlada je sprejela poročilo medresorske delovne skupine za boj proti trgovini z ljudmi za leto 2022. Skupina ugotavlja, da je Slovenija še vedno ciljna in tranzitna država žrtev trgovine z ljudmi. Žrtve so najpogosteje izkoriščane zaradi prostitucije in spolnih zlorab, manj pa je ugotovljenih drugih oblik izkoriščanja žrtev.
Avstrija pripravljena na močnejšo navzočnost vojakov na Kosovu
12. 01. 2023 17.32
Avstrija po besedah kanclerja Karla Nehammerja podpira željo Prištine po povečanju navzočnosti vojakov misije Kfor na Kosovu, kjer so se v zadnjih mesecih okrepile napetosti s sosednjo Srbijo. "Podpiramo zahteve Kosova, ko gre za ustvarjanje več varnosti," je po srečanju s kosovskim premierjem Albinom Kurtijem na Dunaju dejal Nehammer.
Na jugu Kosova ranjena 11- in 21-letni Srb
06. 01. 2023 18.58
Na Kosovu je prišlo do novega incidenta. Dva brata sta se na pravoslavni božični večer s pravoslavim badnjakom (hrastovimi vejicami) in srbsko zastavo v rokah vračala proti domu, ko je nanju iz mimo vozečega avtomobila večkrat ustrelil moški, ki naj bi bil po rodu Albanec. Enajstletnik je bil ustreljen v ramo, njegov 21-letni brat pa v roko. Nihče ni v smrtni nevarnosti. Srbi so protestno blokirali ceste, na območju so tudi pripadniki kosovske policije in Kforja.
Kurti pozval k okrepitvi sil Kforja na Kosovu
01. 01. 2023 16.11
Kosovski premier Albin Kurti je po najnovejšem zaostrovanju razmer na Kosovu pozval k okrepitvi sil Kforja, mirovne misije Nata v tej državi. "Znatno povečanje Natovih vojakov in vojaške opreme v naši državi bi izboljšalo varnost in mir na Kosovu in v celotni regiji Zahodnega Balkana," je za nemški časnik Die Welt dejal Kurti.
'Dokler bodo imeli Ukrajinci voljo do obrambe, je naša dolžnost, da jih podpiramo'
30. 11. 2022 05.54
Predsednik vlade Robert Golob je sklical prvo sejo Sveta za nacionalno varnost v tem mandatu, na kateri so razpravljali o širšem varnostnem vidiku zaradi ruske agresije proti Ukrajini. Seje sta se med drugim udeležila predsednik republike Borut Pahor in direktor Sove Joško Kadivnik. Golob je po koncu seje poudaril, da so zbrani soglasno sprejeli stališče, da dokler bo imel ukrajinski narod voljo do vojaške obrambe, jih je treba pri tem podpirati.
Morebitna udeležba hrvaške vojske v Euforju razburja javnost v BiH
08. 11. 2022 13.50
Hrvaške oblasti si že nekaj časa prizadevajo, da bi njihove vojaške enote postale del misije Eufor v Bosni in Hercegovini. A to razburja številne žrtve vojne, ki opozarjajo, da je tudi Mednarodno sodišče za vojne zločine v več sodbah razsodilo, da je bila Hrvaška agresor na BiH. Združenje Matere enklave Srebrenica in Žepa je zato pozvalo Združene narode, naj preprečijo, da bi hrvaška vojska sodelovala v mirovni misiji EU v Bosni in Hercegovini. Da je bila Hrvaška med vojno agresor na BiH, je poudaril tudi hrvaški član predsedstva BiH Komšić.
Stopnjevanje napetosti na Kosovu, politiki grozijo z izstopom in oviranjem pogajanj
22. 09. 2022 19.11
Na Zahodnem Balkanu podpora ruski invaziji na eni strani in Ukrajini na drugi še bolj deli in razvnema strasti. Napetosti se stopnjujejo tudi na Kosovu. Zveza Nato je zato tja v okviru mirovne misije KFOR poslala rezervne enote, bataljon z okoli 700 vojaki. Strah pred novimi nemiri sproža iztekanje roka za preregistracijo vozil in pridobitev kosovskih registrskih tablic za kosovske Srbe. Razmere pa nevarno zaostrujejo njihovi politiki, ki grozijo z izstopom iz vseh institucij Kosova in oviranjem pogajanj med Beogradom in Prištino pod okriljem Evropske unije.
'Vojna pride ne glede na to, kolikokrat si zatrdiš, da ne bo'
12. 09. 2022 17.25
Kljub temu da vojna v Ukrajini divja skoraj 2000 kilometrov stran, se je prebivalcev Bosne in Hercegovine močno dotaknila. Le 30 let je namreč minilo od obdobja, ko so se s krvavo vojno soočali tudi na Balkanskem polotoku. A ne gre le za to, da je vojna po 30 letih znova zajela evropski prostor. Bošnjake skrbi tudi ruska naveza s Srbijo, njihovim agresorjem izpred 30 let. Njihova vzhodna soseda že aktivno spodbuja demonstracije bošnjaških Srbov. Hkrati imajo občutek, da je Zahod nad njimi že davno zamahnil z roko.
Prihodnost mirovnih misij? 'Ne obstaja le en način zagotavljanja stabilnosti sveta'
30. 08. 2022 20.08
Blejski strateški forum je proti koncu dogodka postregel s še eno aktualno temo – "Afganistan, Sahel, Ukrajina: Konec stabilizacije, kot jo poznamo". Da zaupanje v mirovne misije Združenih narodov počasi kopni, saj da vidnega napredka ni, so poudarili nekateri sogovorniki. A kako bi lahko "rigiden" sistem modernizirali in izboljšali? Predvsem z več posluha, elastičnosti in z razumevanjem, da konflikt ni vedno homogen in da bi morale biti v reševanje regionalnih težav vpletene tudi regionalne države. "Zgodovinska in geografska povezava je tu izrednega pomena," je izpostavil sekretar ministrstva za zunanje zadeve Samuel Žbogar, ki je prepričan, da lahko svoj delček k sestavljanki pristavi tudi Slovenija.
Nova trenja med Grčijo in Turčijo: Gre za 'sovražno akcijo'
29. 08. 2022 16.41
V okolico grškega zračnega prostora so brez napovedi znova vstopili turški lovci F-16. Grški raketni sistem ruske izdelave S-300, ki stoji na otoku Kreta, je ostal 'priklenjen' na njih, dokler niso odleteli iz grškega zračnega prostora. Turčija je incident označila za 'sovražno akcijo'. Zatrjuje tudi, da sledenje njihovim letalom ni v skladu 'z duhom Natovega zavezništva'.
Evropa se umika iz Malija, prihajajo Rusi
17. 08. 2022 12.05
Nemško obrambno ministrstvo je prejšnji teden sporočilo, da do nadaljnjega prekinja misijo Bundeswehra v Maliju, v kateri je sodelovalo okoli 1000 vojakov. Malijska vlada je namreč nemški vojski večkrat zavrnila pravice do preletov, ki so potrebni za rotacije vojakov. V začetku tedna pa so nemške enote v tej zahodnoafriški državi opazile več deset domnevno ruskih pripadnikov, je razvidno iz torkovega dokumenta nemške vojske.
Nemčija umika vojake iz Malija
12. 08. 2022 13.31
Nemčija bo začasno prekinila svojo vojaško misijo v Maliju, je danes sporočilo obrambno ministrstvo v Berlinu. Nemška vojska je bila v tej v zadnjem času vse bolj nestabilni zahodnoafriški državi navzoča skoraj desetletje. Razlog za umik naj bi bila zavrnitev pravic do preletov letal za redno rotacijo nemških vojakov v tej državi.
Novo pismo vladi: 'Ukrajinski odpor je treba podpreti z vsemi sredstvi'
14. 06. 2022 07.33
Na premierja Roberta Goloba in zunanjo ministrico Tanjo Fajon je naslovljeno novo odprto pismo glede politike do Ukrajine, ki ga je podpisalo več znanih osebnosti, med njimi bivši premier in več nekdanjih ministrov. Opozarjajo, da bo mir v Ukrajini mogoče doseči le z lojalno in odločno podporo ukrajinski obrambi, ne pa "münchenskemu" popuščanju, k čemur je po njihovem mnenju pozivalo pismo, ki ga je vlada prejela pretekli teden. Na drugo javno pismo se je že odzvala tudi največja parlamentarna stranka Gibanje Svoboda, ki je poudarila, da je vsako mnenje seveda dobrodošlo, a da se stališča države ne oblikujejo preko javnih pisem, temveč se zunanja politika Slovenije oblikuje v Državnem zboru. Z nobenim od dveh javnih pisem sicer ne soglašajo v celoti.
Poljska ni obupala nad tvegano idejo o oboroženi mirovni misiji v Ukrajini
24. 03. 2022 11.16
Poljsko obrambno ministrstvo bi v Ukrajino poslalo poseben mednarodni vojaški kontingent. Ta bi naj v Ukrajini med drugim vzpostavljal humanitarne koridorje, nad katerimi bi lahko zagotavljali tudi t.i. cone 'no fly'. Nato in ZDA sta že večkrat opozorila pred premiki vojaških sil na ozemlje Ukrajine, saj bi to pomenilo nevarno zaostrovanje in prelivanje konflikta izven meja Ukrajine. Ideja o posebni mirovni misiji v Ukrajini naj bi bila prejšnji teden predstavljena na obisku poljskega, češkega in slovenskega premierja v Kijevu.
Bombardirali gledališče, ki je bilo zatočišče več sto civilistom: število morebitnih žrtev ni znano
16. 03. 2022 06.12
V Ukrajini vojna vihra že 21. dan. Iz Ukrajine znova poročajo o napadih. Rusko bombardiranje je prizadelo gledališče v Mariupolju, ki ga je več sto civilistov uporabljalo kot zatočišče. Število morebitnih žrtev ni znano. Ruski vojaki so po informacijah ukrajinskih oblasti streljali na ljudi, ki so pred trgovino v stanovanjski četrti mesta Černigiv čakali na kruh. Predsednik ZDA Biden pa je Vladimirja Putina označil za vojnega zločinca. Iz Kremlja so že sporočili, da je takšna retorika 'neoprostljiva in nesprejemljiva'. Zveza Nato medtem pripravlja znatno okrepitev vojaške prisotnosti v zavezniških državah na svojem vzhodnem krilu, a Nato v Ukrajino ne bo napotil svojih enot, zagotavlja generalni sekretar Jens Stoltenberg.
Borrell: Mir in stabilnost v BiH še zlasti pomembna po ruskem napadu na Ukrajino
16. 03. 2022 08.30
Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Josep Borrell je ob obisku v Sarajevu poudaril, da bo unija še naprej podpirala vzdrževanje miru in stabilnosti v BiH. V ospredju njegovih pogovorov s politiki pa je sprememba volilnega zakona.
Proruski separatisti v Donecku napovedali evakuacijo civilistov v Rusijo
18. 02. 2022 09.37
Proruski uporniki na vzhodu Ukrajine so obtožili vladne sile za bombardiranje več naselij, medtem ko ruski mediji poročajo, da pehotne in oklepne enote še naprej zapuščajo vadišča v bližini ukrajinske meje in se vračajo v oporišča v notranjosti države. Vodja proruskih separatistov v Donecku je napovedal množično evakuacijo civilistov v Rusijo, Putin pa je obljubil denarno pomoč za begunce. Na zahodu so medtem še vedno prepričani, da se bo ruska invazija začela vsak čas. Britanski The Times se znova sklicuje na obveščevalne podatke, ki pravijo, da je Putin odločitev o napadu sprejel v zadnjih 24 urah. Rusko zunanje ministrstvo je medtem v pismu Washingtonu ZDA pozvalo k umiku njenih enot iz vzhodne in srednje Evrope.
Več kot 2000 ruskih vojakov se umika iz Kazahstana
13. 01. 2022 16.48
Več kot 2000 vojakov pod vodstvom Rusije se je začelo umikati iz Kazahstana, kamor so bili napoteni, ko so se sprva mirni protesti zaradi zvišanja cen energentov spremenili v nasilje, ki je zahtevalo na desetine življenj. Umik naj bi trajal približno en teden.
Rešitve prihodnosti: zelena streha v mestu in turizem, ki se ne ozira preveč v 2019
02. 09. 2021 08.42
Z razpravami o sodelovanju v Jadranskem morju, aktivnostih v Sredozemlju ter prihodnosti evropskega turizma se je sklenil 16. Blejski strateški forum. Govorci so med drugim razpravljali še o razogličenju prometa, okolju in obrambi.
Biden napovedal umik vseh ameriških enot iz Afganistana do 11. septembra
14. 04. 2021 09.29
Ameriški predsednik Joe Biden je v govoru v Beli hiši napovedal popoln umik ameriških enot iz Afganistana do 11. septembra, ko bo potekala 20. obletnica terorističnih napadov Al Kaide na ZDA. Biden je med drugim dejal, da mu ni znal nihče pojasniti, kaj se lahko spremeni, če bodo vojaki ostali v Afganistanu še kakšno leto ali več. Medtem so članice zveze Nato, tudi Slovenija, potrdile skupen umik z ZDA iz Afganistana, so sporočili po videokonferenci zunanjih in obrambnih ministrov zaveznic.
Prenovljena strategija cepljenja: prednostno bodo cepili starejše od 60 let
01. 04. 2021 06.00
Omejene količine cepiva proti covidu-19 ostajajo glavni problem cepljenja v Sloveniji, pravi nacionalna koordinatorka za cepljenje na NIJZ. Februarja je Slovenija dobila blizu 150 tisoč odmerkov, v marcu skoraj 200 tisoč, v aprilu pa pričakujemo 335 tisoč odmerkov. Po zadnjih podatkih je bilo doslej s prvim odmerkom cepiva cepljenih 11,4 odstotka prebivalcev, z dvema pa 5,4 odstotka. Se je pa za šolnike zaključilo prednostno cepljenje. Po številnih opozorilih, da cepljenje marsikje poteka v nasprotju s strategijo, začenja zdaj veljati prenovljena strategija, po kateri bodo prednostno cepili vse starejše od 60 let, cepivo AstraZenece pa bodo uporabljali tudi pri starejših od 65 let.