mirovni dogovor
Mubarak za mir
08. 04. 2001 00.00
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je v današnjem telefonskem pogovoru z izraelskim zunanjim ministrom Šimonom Perezom izrazil upanje, da bodo Izraelci in Palestinci vendarle dosegli dogovor o miru. Mubarak je še zatrdil, da bo palestinskega voditelja Arafata, ki je včeraj prispel v Kairo, med današnjim srečanjem poskušal prepričati, naj obnovi mirovni proces.
Dogovor med Likudom in laburisti
13. 02. 2001 00.00
Desnousmerjena izraelska stranka Likud se je na včerajšnjih koalicijskih pogovorih z Laburistično stranko dogovorila o glavnih smernicah za oblikovanje vlade narodne enotnosti. Po poročanju izraelskega radia sta se stranki sporazumeli za enotno držo na mirovnih pogajanjih s Palestinci, s čimer je odstranjena glavna ovira za sklenitev koalicije med stranko novoizvoljenega premiera Ariela Šarona in stranko premiera v odhodu Ehuda Baraka. Šaron in Barak sta dogovore že potrdila.
Bush umirja predvolilne napovedi
15. 01. 2001 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George Bush, ki bo 20. januarja prisegel kot 43. predsednik ZDA, je v intervjuju za časopis New York Times skušal malce popraviti vtis, ki je nastal zaradi predvolilnih izjav o umiku ameriških enot z Balkana. Bush je dejal, da se posvetuje z zavezniškimi državami, in zanikal trditve nekaterih, da namerava kar tako umakniti ameriške sile. "Seveda bom zaveznikom dal vedeti, da bi morali od ZDA prevzeti vlogo mirovnih sil. In zavezniki to vedo," je dejal Bush. Na vprašanje, ali ima v mislih že tudi roke za umik vojakov, je Bush dejal, da o rokih še ne razmišlja. "Mislim, da ni pošteno postavljati rokov. Spoštoval bom dogovore, ki sta jih sprejela predsednik in naša država. In imamo dogovor o naši prisotnosti na Balkanu, zato bo za umik potrebno več časa, kar razumem," je dejal Bush, ki je v nadaljevanju odgovarjal še na nekatera zunanjepolitična vprašanja s katerimi se bo moral ukvarjati kot predsednik.
Čigav bo Tempeljski grič?
30. 12. 2000 00.00
Izraelski premier v odstopu Ehud Barak je v včeraj dejal, da ne bo podpisal mirovnega sporazuma, ki predvideva palestinsko suverenost nad Tempeljskim gričem . Ta sicer velja za sveti kraj tako za Izraelce kot Palestince.
Etiopija in Eritreja sklenili mir
12. 12. 2000 00.00
Etiopija in Eritreja sta v Alžiru sklenili mirovni sporazum in s tem končali dveletno vojno glede meje na Afriškem rogu. Spor, ki je izbruhnil maja 1998, je zahteval na obeh straneh več kot 100 tisoč mrtvih in pognal v beg približno milijon in pol ljudi. Dogovor o miru sta podpisala etiopski premier Meles Zenawi in eritrejski predsednik Isaias Afwerki.
Resolucija ZN o Bližnjem vzhodu
02. 12. 2000 00.00
Generalna skupščina Združenih narodov je v petek sprejela šest resolucij, s katerimi izraža podporo Palestincem in obsoja izraelsko politiko. Države članice ZN v svojih resolucijah izražajo "globoko zaskrbljenost zaradi tragičnih dogodkov" na palestinskih avtonomnih ozemljih. V nemirih, ki so se začeli 28. septembra letos, se je s štirimi novimi žrtvami število mrtvih povzpelo že na 291. V resolucijah države poudarjajo potrebo po zagotovitvi "pravice do samoodločbe" Palestincev, od Izraela pa zahtevajo umik z leta 1967 zasedene Golanske planote in mirno rešitev sporov na Bližnjem vzhodu. Le ZDA so se pridružile Izraelu pri glasovanju proti tej resoluciji.
V Izraelu potekajo intenzivna pogajanja
23. 10. 2000 00.00
Izraelske sile so v odgovor na palestinsko obstreljevanje judovske naselbine Gilo južno od Jeruzalema pozno
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Mirovni proces se bo nadaljeval
31. 07. 2000 16.08
Izraelski zunanji minister David Levi je sinoči ameriški državni sekretarki Madeleine Albright v telefonskem pogovoru zagotovil, da se bo pri glasovanju o nezaupnici premieru Ehudu Baraku, o kateri bodo odločali danes, vzdržal, je poročal izraelski radio. Levi je Baraku postavil ultimat, da bo v sredo odstopil, če do takrat ne bo resnih prizadevanj za oblikovanje vlade nacionalne enotnosti z desno opozicijo.
Arafata pričakali kot junaka
26. 07. 2000 21.25
Palestinskega voditelja Jaserja Arafata je danes po vrnitvi z neuspelih pogajanj v Camp Davidu v Gazi kot junaka pozdravilo več sto Palestincev, ker se na pogajanjih ni uklonil izraelskim zahtevam. Arafat se je na poti v Gazo ustavil v Aleksandriji, kjer se je sešel z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom. Arafat je po pogovoru z Mubarakom dejal, da bodo z Izraelom nadaljevali pogajanja in da je ameriški predsednik Bill Clinton včeraj omenil možnost vrnitve pogajalcev v ZDA prihodnji mesec. Arafat je še dodal, da obstaja z izraelskim premierom Ehudom Barakom dogovor o nadaljevanju pogajanj do 13. septembra. Ob tem je še spomnil, da bodo na ta dan razglasili neodvisno palestinsko državo z Jeruzalemom kot prestolnico.
Nov krog mirovnih pogajanj
01. 05. 2000 12.28
Palestinski in izraelski pogajalci danes v letovišču Eilat nadaljujejo mirovna pogajanja, s katerimi bodo v naslednjih dveh tednih skušali doseči dogovor o okvirnem mirovnem sporazumu.
Za oživitev mirovnega procesa
01. 03. 2000 21.53
Britanski in irski premier, Tony Blair in Bertie Ahern, sta se danes po telefonu dogovorila, da naj bi severnoirski mirovni proces, ki se je po zamrznitvi delovanja severnoirske vlade znašel v slepi ulici, obnovili v treh tednih.
Zgodovinski dogovor med Vatikanom in Palestinci
15. 02. 2000 22.00
Papež Janez II. in palestinski voditelj Jaser Arafat sta danes v Vatikanu po besedah papeževa tiskovnega predstavnika Joaquina Navarra-Valls podpisala ''zgodovinski dogovor''.
Dogovor o izročitvi dela Zahodnega brega
04. 01. 2000 21.08
Izraelska in palestinska stran sta danes dosegli nov pomemben dogovor o izročitvi Zahodnega brega pod palestinsko upravo. Palestinki pogajalec Saeb Erekat je na novinarski konferenci povedal, da sta obe strani po dolgotrajnem premisleku dosegli sporazum, tako da bosta še najverjetneje danes podpisali dogovor o izročitvi petih odstotkov ozemlja, izvršitev sporazuma pa naj bi potekala v naslednji 48 urah.
Bomba v Izraelu, ultimat podaljšan
07. 11. 1999 20.34
Izraelski premier Ehud Barak je judovskim naseljencem petih nezakonitih naselbin na Zahodnem bregu za tri dni podaljšal rok za odstranitev bivalnikov. Ultimat bi se moral prvotno izteči v ponedeljek.
V bombardiranju mest na severu Konga umrlo 500 oseb
05. 08. 1999 08.27
Med včerajšnjim bombardiranjem uporniških mest Makanza in Bogbonga na severu Demokratične republike Kongo je umrlo več kot 500 oseb, je sporočil vodja upornikov Jean-Pierre Bemba.
Arafat pozval EU k podpori
03. 08. 1999 17.47
Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes Evropsko unijo pozval, naj posreduje pri izraelskih oblasteh, da bodo te čimprej začele izvajati bližnjevzhodni mirovni dogovor.
Barak se ne namerava ''prestopati na mestu''
20. 07. 1999 10.25
Ameriški predsednik Bill Clinton in izraelski premier Ehud Barak sta se na vnovičnem srečanju v Washingtonu odločno zavzela za napredek v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Barak je ob tem izrazil upanje, da bo Izrael dosegel mirovni dogovor z arabskimi sosedami v petnajstih mesecih. ''Ne nameravamo se prestopati na mestu še tri leta ali več'', je zatrdil izraelski premier, ki je obenem poudaril, da si ne želi postavljati časovnih omejitev. Clinton in Barak sta se tudi dogovorila, da se bosta redno srečevala vsake štiri mesece. Clinton je zatrdil, da bo od kongresa zahteval, naj čim prej odobri program pomoči Izraelu, palestinskim oblastem in Jordaniji v okviru mirovnega sporazuma iz Wye Plantationa. Napovedal je tudi, da bo o pogovorih z Barakom obvestil tudi sirskega kolego Hafisa Asada; Sirija bi po Clintonovih besedah lahko znova igrala ključno vlogo v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Clinton je tudi napovedal, da bo izraelski astronavt poletel na krovu ameriškega vesoljskega raketoplana že naslednje leto.
Dogovor o ruski navzočnosti na Kosovu
05. 07. 1999 16.27
Viri zveze NATO v Bruslju so potrdili, da so ruski vojaški predstavniki in člani delegacije zavezništva na današnjih pogovorih v Moskvi dosegli dogovor o načinih sodelovanja ruskih enot v mirovni operaciji na Kosovu.
Premik k mirovni pogodbi za prekinitev spopadov v Kongu
16. 05. 1999 09.37
Afriški voditelji so v soboto v Libiji, kjer sta se prvič srečala predsednik DR Konga Laurent Kabila in podpredsednik ruandske vlade Paul Kagame, dosegli dogovor o mirovni pogodbi, ki predvideva prekinitev spopadov v DR Kongu ter prve neposredne pogovore med vlado in uporniki.
Sprti strani na Vzhodnem Timorju sklenili mirovni sporazum
21. 04. 1999 10.59
Po zadnjem valu nasilja na Vzhodnem Timorju sta sprti strani v tej nekdanji portugalski koloniji danes sklenili mirovni sporazum. V glavnem mestu Dili je dogovor danes podpisal vodja proindonezijskih milic Domingo Soares, predtem pa v Džakarti zaprti vodja gibanja za neodvisnost Vzhodnega Timorja Xanana Gusmao, so povedali novinarji.
Britanski zunanji minister proti delitvi Kosova
30. 03. 1999 17.56
Britanski zunanji minister Robin Cook se je danes izrekel proti razdelitvi Kosova med Srbe in Albance kot možnem izhodu iz kosovske krize. ''Ne moremo sprejeti nobene rešitve na podlagi etničnega čiščenja,'' je dejal Cook v Londonu.
Pentagon: v kopenskih silah bi potrebovali več sto tisoč vojakov
28. 03. 1999 08.28
Za ustavitev srbske vojske bi po ocenah Pentagona v okviru morebitnih kopenskih enot zavezništva potrebovali več sto tisoč vojakov.
Sprti strani v Afganistanu dosegli dogovor
14. 03. 1999 12.19
Talibani in afganistanska opozicija so se sporazumeli o oblikovanju skupne vlade, izmenjavi vojnih ujetnikov in nadaljevanju mirovnih pogajanj, sta v glavnem mestu sosednjega Turkmenistana danes sporočili sprti strani.
Tirana poziva kosovske Albance, naj čimprej podpišejo mirovni dogovor
04. 03. 1999 19.14
Albanski parlament je pozval Albance na Kosovu, naj čimprej podpišejo mirovni sporazum, ki ga je pripravila kontaktna skupina. Obenem albanski poslanci poudarjajo, da je navzočnost sil zveze NATO na Kosovu nujna za zagotovitev uresničevanja mirovnega dogovora.
Izraelski zunanji minister Ariel Šaron predlagal oblikovanje vlade narodne enotnosti
03. 03. 1999 09.44
Izraelski zunanji minister Ariel Šaron je v pogovoru za današnjo številko dnevnika Yediot Aharonot pozval k preložitvi splošnih volitev, predvidenih za 17. maj, in predlagal oblikovanje vlade narodne enotnosti, ki bi sprejela odločitev o umiku iz južnega Libanona in dosegla mirovni dogovor s Palestinci. Takšno vlado naj bi po ministrovih besedah vodili stranki Likud in laburisti.
Odmevi na dosežen mirovni sporazum v Jugoslaviji
14. 10. 1998 13.55
Nekateri Srbi odobravajo v torek sklenjen dogovor, ki morda končuje spor na Kosovu, in trdijo, da Jugoslavija ni imela izbire. Na drugi strani pa so tisti, ki so Miloševića obtožili, da prodaja svoje ozemlje.
Srečanje Albrightove z Netanjahujem in Arafatom
07. 10. 1998 12.59
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright se je danes sestala z izraelskimi in palestinskimi vodjami v upanju, da bodo postavili temelj za mirovni sporazum. Albrightova se je sestala z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem in palestinskim predsednikom Jaserjem Arafatom v Erazu. Izraelsko-palestinski odnosi so na mrtvi točki že devetnajst mesecev.
Irska predčasno izpustila šest članov IRE
01. 08. 1998 11.03
Irska vlada je sinoči predčasno iz zapora izpustila šest članov katoliške podtalne organizacije IRA. Vzrok za pomilostitev je mirovni dogovor o Severni Irski, o katerem so se na velikonočni petek sporazumele severnoirske politične stranke ter vladi Republike Irske in Velike Britanije.
Mir na Severnem Irskem
21. 04. 1998 14.30
Britanska vlada meni, da je po privolitvi v mirovni sporazum trajen mir na Severnem Irskem "na vidiku". Britanska ministrica za Severno Irsko Mo Mowlam, ki je bila danes v parlamentu ob eni od izjav deležna odobravajočih vzklikov, je govorila o mogoči zgodovinski prelomnici.