mirovni proces

Barak o prenosu oblasti na Palestince
30. 11. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je danes predlagal prenos oblasti na Palestince na dodatnih 10-odstotkih Zahodnega brega v okviru morebitnega prehodnega mirovnega sporazuma. "Če se nam ne bo uspelo dogovoriti o statusu vzhodnega Jeruzalema in vrnitvi palestinskih beguncev, bi lahko sklenili vsaj prehodni sporazum," je dejal Barak. Po njegovem mnenju bi lahko omenjeni odprti vprašanji rešili v ločenem sporazumu v naslednjih dveh ali treh letih.

Arafat odhaja v Moskvo
23. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat se bo od petka do nedelje mudil na obisku v Moskvi, kjer se bo sestal z ruskim predsednikom Putinom. Do srečanja naj bi prišlo na Arafatovo pobudo. Palestinci so od Rusije že večkrat zahtevali, naj se aktivno vključi v mirovni proces na Bližnjem vzhodu, saj je Moskva uradno poleg Washingtona pokrovitelj mirovnih pogajanj med Izraelom in Palestinci.

Napeto po bombnem napadu
23. 11. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji bombni napad v mestu Hadera severno od Tel Aviva, v katerem sta umrla dva človeka, več kot 50 pa je ranjenih, je danes prevzela doslej neznana palestinska skupina Islamske revolucije za osvoboditev Palestine, oziroma njeno oboroženo krilo Skupina za islamski nacionalni odpor, ki je tudi zagrozila z novimi atentati.

Ivanov o razmerah na Bližnjem vzhodu
16. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki se mudi na turneji po Bližnjem vzhodu, se je danes o najnovejšem valu nasilja, ki je konec septembra izbruhnilo na palestinskih avtonomnih ozemljih, najprej v Jeruzalemu pogovarjal z izraelskim premierom Ehudom Barakom, nato pa v Gazi še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Barak je Ivanova pozval, naj Arafata pozove "k takojšnji ustavitvi nasilja in spodbujanja sovraštva", palestinski voditelj pa je po srečanju z vodjo ruske diplomacije pozval k sklicu "izrednega srečanja" držav, ki podpirajo mirovni proces na Bližnjem vzhodu.

Arafat potuje v ZDA
05. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat bo na povabilo ameriškega predsednika Billa Clintona 9.

Trimble se mora soočiti s kritiki
28. 10. 2000 00.00
Na kriznem zasedanju, na katerem se bo danes sešlo vodstvo te najmočnejše severnoirske protestantske stranke, naj bi se vodja ulstrskih unionistov David Trimble soočil s svojimi kritiki, ki zahtevajo ostrejšo politiko do katoliškega tabora. Trda struja v stranki poziva Trimbla k umiku iz severnoirske vlade, saj mu očitajo sodelovanje s Sinn Feinom, političnim krilom IRA. Trimbe je trdo strujo v stranki opozoril, naj opustijo kakršnekoli poskuse, ki bi ogrozili severnoirski mirovni proces in prihodnost stranke. Nekateri poslanci naj bi na današnjem zasedanju zahtevali, naj stranka bojkotira delovanje skupnih severnoirskih organov ter Irski republikanski armadi (IRA) postavi ultimat za razorožitev. Če bo večina kandidatov podprla predlog o ultimatu, je pričakovati Trimblov odstop.

Barak ne bo pristal na uporabo veta
26. 10. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je danes v Tel Avivu poudaril, da najpomembnejši opozicijski stranki Likud v načrtovani vladi narodne enotnosti ne bo odobril uporabe veta. Po Barakovih besedah se vlada narodne enotnosti ne sme oddaljiti od mirovnih sporazumov, sklenjenih v Oslu in Camp Davidu. Voditelj Likuda Ariel Šaron je kot pogoj za sodelovanje v načrtovani vladi postavil pravico do uporabe veta na vse odločitve, ki bi vplivale na mirovni proces.

Ženske v mirovnih operacijah
25. 10. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je na dan svetovne organizacije v New Yorku opravil prvo sejo v zgodovini o ženskah v oboroženih spopadih in pri izgradnji miru. Razprave se je udeležilo več kot 40 govornikov, med njimi tudi pomočnica generalnega sekretarja ZN in posebna svetovalka za vprašanja spolne enakosti in napredek žensk Angela King. Razpravo je odprl generalni sekretar ZN Kofi Annan, ki je poudaril, da so ženske bolj primerne za preprečevanje ali razreševanje konfliktov kot moški.

V Izraelu potekajo intenzivna pogajanja
23. 10. 2000 00.00
Izraelske sile so v odgovor na palestinsko obstreljevanje judovske naselbine Gilo južno od Jeruzalema pozno

Končan arabski vrh v Kairu
22. 10. 2000 00.00
Voditelji 22 držav članic Arabske lige so Izrael v resoluciji obsodili, da je bližnjevzhodni mirovni proces spremenil v vojno proti palestinskemu ljudstvu ter da je odgovoren za vnovičen izbruh nasilja in napetosti na območju. Od Varnostnega sveta ZN so arabske države zahtevale, da zagotovi zaščito Palestincev in preuči morebitno oblikovanje mednarodnih sil. Od svetovne organizacije so zahtevali tudi ustanovitev mednarodnega sodišča, na katerem bi Izraelcem sodili zaradi vojnih zločinov in pokolov nad Palestinci. Na predlog Savdske Arabije so arabske države odobrile ustanovitev dveh skladov v vrednosti milijarde ameriških dolarjev za podporo družinam ubitih Palestincev in zaščito "arabskega in islamskega značaja vzhodnega Jeruzalema".

Petritsch poziva Koštunico
21. 10. 2000 00.00
Visoki predstavnik ZN za BiH Wolfgang Petritsch je jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunico na srečanju v Beogradu pozval, naj spoštuje mirovni proces v BiH. ZRJ je ena ključnih podpisnic Daytonskega sporazuma in mora znova sodelovati v procesu normalizacije razmer v BiH, je poudaril avstrijski diplomat.

Arabski vrh obsodil Izrael
21. 10. 2000 00.00
Zaradi zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu so se v Egiptu na izrednem vrhu zbrali vsi arabski voditelji. Egiptovski predsednik

Izrael pripravljen na premirje
15. 10. 2000 00.00
Izraelski minister za regionalno sodelovanje Šimon Peres je danes izjavil, da je izraelska vlada pripravljena na takojšnje premirje in na nadaljevanje mirovnih pogajanj s Palestinci. Peres se je danes dopoldne udeležil sestanka izraelske vlade, namenjenega pripravam na jutrišnji palestinsko-izraelski vrh v Egiptu. Po ocenah Peresa bi moralo ob morebitnem dogovoru v Šarm el-Šejku popolno premirje začeti veljati v 12 urah, da bi se lahko nadaljevala mirovna pogajanja med Izraelom in Palestinci.

Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.

Tretji dan spopadov na zasedenih palestinskih ozemljih
01. 10. 2000 00.00
Na zasedenih palestinskih ozemljih se že tretji dan nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in palestinskimi prebivalci, ki so začeli tudi s splošno stavko. V spopadih, v katerih so izraelski vojaki uporabili gumijaste naboje, palestinski protestniki pa so metali kamenje, je bilo v Gazi in na Zahodnem bregu danes ranjenih najmanj 60 Palestincev. V Gazi so danes pokopali dva Palestinca, policista in pripadnika islamskega uporniškega gibanja Hamas, ki sta bila ubita med včerajšnjimi spopadi med vojsko in protestniki. Sorodniki umrlih so na pogrebu vzklikali protiizraelska gesla in zahtevali maščevanje.

Izraelci in Palestinci nadaljujejo s pogajanji
20. 09. 2000 00.00
Izraelci in Palestinci so danes nadaljevali pogajanja, potem ko so bila na zahtevo izraelskega premiera Ehuda Baraka sinoči prekinjena, je sporočil Barakov tiskovni predstavnik Gadi Baltiansky. Povedal je še, da sta se glavni izraelski in palestinski pogajalec sestala na kratkem srečanju, ni pa sporočil kraja srečanja.

Izrael za suverenost nad Tempeljskim gričem
17. 09. 2000 00.00
Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je danes izjavil, da Izrael namerava obdržati suverenost nad Tempeljskim gričem v vzhodnem delu Jeruzalema. "Mirovni proces s Palestinci poteka, vendar se čas izteka", je dejal Ben Ami. Vodja izraelske diplomacije je še ocenil, da so možnosti za uspeh polovične.

Arafat prispel v Moskvo
11. 08. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je včeraj prispel na dvodnevni obisk v Moskvo, med katerim bo poskusil doseči večje vključevanje Rusije v mirovni proces na Bližnjem vzhodu. Arafata je na letališču pričakal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Nekaj ur pred Arafatovim prihodom sta se po telefonu pogovarjala ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Ehud Barak. Kot so sporočili iz Kremlja, je Putin po pogovoru dejal, da bo Rusija kot sopokroviteljica mirovnega procesa naredila vse, da bi dosegli sporazum med stranema, s ciljem zagotoviti trajen in trden mir na območju. Arafat, ki je v Moskvo prispel iz Teherana, naj bi pri ruskem vodstvu iskal k podporo za palestinska stališča v mirovnih pogajanjih z Izraelom. ZDA so Rusijo po nedavnem propadu izraelsko-palestinskih pogajanj v Camp Davidu pozvale, naj bolj dejavno sodeluje v diplomatskih prizadevanjih za rešitev bližnjevzhodne krize.

Mirovni proces se bo nadaljeval
31. 07. 2000 16.08
Izraelski zunanji minister David Levi je sinoči ameriški državni sekretarki Madeleine Albright v telefonskem pogovoru zagotovil, da se bo pri glasovanju o nezaupnici premieru Ehudu Baraku, o kateri bodo odločali danes, vzdržal, je poročal izraelski radio. Levi je Baraku postavil ultimat, da bo v sredo odstopil, če do takrat ne bo resnih prizadevanj za oblikovanje vlade nacionalne enotnosti z desno opozicijo.

Pogajanja je potrebno nadaljevati
30. 07. 2000 21.14
Francoski predsednik Jacques Chirac in njegov egiptovski kolega Hosni Mubarak sta med sinočnjim telefonskim pogovorom največ pozornosti posvetila propadu izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanj v Camp Davidu in prihodnosti Bližnjega vzhoda, so sporočili z Elizejskih poljan. Chirac je Mubaraka seznanil še s vsebino svojega petkovega telefonskega pogovora z izraelskim premierom Ehudom Barakom in včerajšnjega obiska palestinskega voditelja Jaserja Arafata v Parizu. Tako Chirac kot Mubarak sta se strinjala, da je potrebno bližnjevzhodna mirovna pogajanja nadaljevati.

Clinton proti neodvisni Palestini
28. 07. 2000 19.32
Ameriški predsednik Bill Clinton je v pogovoru za izraelsko televizijo opozoril, da bodo Palestinci storili veliko napako, če bodo enostransko razglasili neodvisnost. Clinton je še menil, da bi zaradi morebitnega palestinskega odmika od mirovnega procesa občutili posledice po vsem svetu.

Arafata pričakali kot junaka
26. 07. 2000 21.25
Palestinskega voditelja Jaserja Arafata je danes po vrnitvi z neuspelih pogajanj v Camp Davidu v Gazi kot junaka pozdravilo več sto Palestincev, ker se na pogajanjih ni uklonil izraelskim zahtevam. Arafat se je na poti v Gazo ustavil v Aleksandriji, kjer se je sešel z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom. Arafat je po pogovoru z Mubarakom dejal, da bodo z Izraelom nadaljevali pogajanja in da je ameriški predsednik Bill Clinton včeraj omenil možnost vrnitve pogajalcev v ZDA prihodnji mesec. Arafat je še dodal, da obstaja z izraelskim premierom Ehudom Barakom dogovor o nadaljevanju pogajanj do 13. septembra. Ob tem je še spomnil, da bodo na ta dan razglasili neodvisno palestinsko državo z Jeruzalemom kot prestolnico.

Palestini polnopravno članstvo v ZN?
23. 07. 2000 12.56
Palestinci želijo polnopravno članstvo v Združenih narodih. Izraelski časnik Haaretz, ki se sklicuje na visoke palestinske predstavnike, je zapisal, da Palestinci želijo, da jih priznajo tudi druge mednarodne organizacije. Vodja stalne opazovalne misije Palestincev pri ZN Naser el Kidva je po poročanju Haaretza zaprosil, da bi se smela Palestina že naslednjega zasedanja Generalne skupščine ZN oktobra letos udeležiti kot polnopravna članica.

Dogovori o pripravi tristranskega srečanja
02. 07. 2000 11.32
Ameriški predsednik Bill Clinton je sinoči telefoniral izraelskemu premieru Ehudu Baraku, s katerim je govoril o pripravi tristranskega srečanja s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, je povedal Barakov tiskovni predstavnik Gadi Baltianski.

Blair previdno pozdravil odločitev IRA
08. 05. 2000 11.57
Britanski premier Tony Blair je v pogovoru za današnjo številko dnevnika The Times pozdravil odločitev Irske republikanske armade (IRA), da privoli v pregled dela njenih skladišč orožja s strani neodvisne komisije za nadzor severnoirskega orožja. Po Blairovem mnenju bi ta odločitev lahko prispevala k obnovitvi severnoirskega mirovnega procesa.

Jordanski kralj končal obisk v Izraelu
23. 04. 2000 17.46
Jordanski kralj Abdulah II. je končal obisk v izraelskem pomorskem oporišču Eilat ob Rdečem morju, kjer se je z izraelskim premierom Ehudom Barakom pogovarjal o poteku bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Jordanski kralj je Izrael in Palestince pozval, naj čimprej dosežejo sporazum o trajni in mirni rešitvi odprtih vprašanj. Barak pa je ponovil, da Izrael bližnjevzhodni mirovni proces ocenjuje kot ''zgodovinsko priložnost za oblikovanje trajnega miru s sosedi''.

Blair za obnovo mirovnega procesa
18. 04. 2000 20.27
Britanski premier Tony Blair si je danes v Belfastu na pogovorih s predstavniki vodilnih strank na Severnem Irskem prizadeval za obnovo mirovnega procesa. Glede hitre rešitve glavne ovire mirovnemu procesu - predaje orožja Irske republikanske armade (IRA) - pa je bil skeptičen.

Mladić naj bi bil v Beogradu
15. 04. 2000 19.13
Nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov Ratko Mladić, ki ga haaško sodišče obtožuje genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, je po besedah visokega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH Wolfganga Petritscha trenutno v Beogradu.

Umik 500 vojakov s Severne Irske
16. 03. 2000 21.21
Po navedbah britanske policije na Severnem Irskem bo Velika Britanija prihodnji mesec s Severne Irske umaknila okoli 500 svojih vojakov, da bi s tem prispevala k ijboljšanju varnostnega položaja v pokrajini. Napoved pa se ob današnjem zaslišanju treh oseb v zvezi z najdenim eksplozivom ne zdi najbolj verjetna. Mirovni proces lahko namreč ogrozijo novi napadi gverilskih skupin.

Za oživitev mirovnega procesa
01. 03. 2000 21.53
Britanski in irski premier, Tony Blair in Bertie Ahern, sta se danes po telefonu dogovorila, da naj bi severnoirski mirovni proces, ki se je po zamrznitvi delovanja severnoirske vlade znašel v slepi ulici, obnovili v treh tednih.