mirovni
Slovenska policista jutri pri Pogorevcu
17. 10. 2000 00.00
Slovenska policista Franca Mišmaša in Matjaža Marolta, ki od aprila letos sodelujeta v mirovni operaciji UNTAET na Vzhodnem Timorju in sta trenutno na dopustu v domovini, bo jutri sprejel generalni direktor policije Marko Pogorevc. Mirovno operacijo na Timorju je Varnostni svet ZN vzpostavil oktobra lani.
Izrael pripravljen na premirje
15. 10. 2000 00.00
Izraelski minister za regionalno sodelovanje Šimon Peres je danes izjavil, da je izraelska vlada pripravljena na takojšnje premirje in na nadaljevanje mirovnih pogajanj s Palestinci. Peres se je danes dopoldne udeležil sestanka izraelske vlade, namenjenega pripravam na jutrišnji palestinsko-izraelski vrh v Egiptu. Po ocenah Peresa bi moralo ob morebitnem dogovoru v Šarm el-Šejku popolno premirje začeti veljati v 12 urah, da bi se lahko nadaljevala mirovna pogajanja med Izraelom in Palestinci.
Podpisan sporazum za Salomonove otoke
15. 10. 2000 00.00
Rivalski milici Salomonovih otokov sta danes v avstralskem mestu Townsville podpisali mirovni sporazum, s katerim naj bi končali spopade, ki v državi divjajo že dve leti in v katerih je umrlo najmanj 70 ljudi, je v Canberri povedal avstralski zunanji minister Alexander Downer. Po sporazumu naj bi nasilje v tej državi v Tihem oceanu med drugim pomagali ustaviti tudi mednarodni opazovalci.
Annan na mirovni misiji
11. 10. 2000 00.00
V Jeruzalemu sta se drugič v 48 urah sestala generalni sekretar Združenih narodov (ZN) Kofi Annan in izraelski premier Ehud Barak. Kot je sporočil Barakov tiskovni predstavnik, sta sogovornika nadaljevala pogovore o tem, kako doseči umiritev zadnjega vala krvavega palestinsko-izraelskega nasilja, ki je izbruhnilo v zadnjih dveh tednih.
Barak postavil Arafatu ultimat
08. 10. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je po izredni seji vlade v Tel Avivu palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu postavil ultimat, naj v dveh dneh ustavi krvave nemire v Gazi in na Zahodnem bregu, sicer bo izraelski vojski ukazal, naj ukrepa.
Krvavi spopadi na zasedenih palestinskih ozemljih
02. 10. 2000 00.00
Izraelska vojska in palestinski predstavniki so sinoči dosegli dogovor o prenehanju nasilja. Svetovalec palestinskega voditelja Jaserja Arafata Nabil Abu Rudeineh je za nemško tiskovno agencijo dpa dejal, da je "premirje" začelo veljati v nedeljo ob 20.00 po srednjeevropskem času. Izraelci so med drugim soglašali, da bodo iz središča spopadov umaknili težko orožje. Na posameznih kriznih območjih je noč minila mirno, o posameznih spopadih so poročali le iz Necarima na območju Gaze. V Nablusu, kjer so nedeljski spopadi med vojsko in demonstranti zahtevali več mrtvih in ranjenih, je noč prav tako minila mirno. Na zasedenih palestinskih ozemljih so konec prejšnjega tedna izbruhnili krvavi spopadi med palestinskimi protestniki in izraelsko vojsko. V njih je bilo ubitih najmanj 31 Palestincev, več kot 600 pa jih je bilo huje ranjenih. Med žrtvami je bil tudi nek 12-letni deček, ki je bil v soboto ubit v navzkrižnem ognju med izraelskimi vojaki in palestinskimi ostrostrelci, v katerega je zašel na poti v šolo. Razmere v vzhodnem Jeruzalemu, Gazi in na Zahodnem bregu so se začele zaostrovati v četrtek, ko je ploščad pred mošejami, gre za sveti kraj v vzhodnem Jeruzalemu, ki si ga lastijo tako Izraelci kot Palestinci, obiskal izraelski opozicijski voditelj, desničar Ariel Šaron. Palestinci so se na Šaronov obisk, ki naj bi "demonstriral" izraelski nadzor nad mestom, odzvali s protesti. S kamenjem so začeli obmetavali izraelske vojake in policiste, ti pa so na protestnike streljali z gumijastimi, pa tudi s pravimi naboji. Splošna stavka, h kateri so pozvale palestinske avtonomne oblasti, se je v soboto sprevrgla v še večje prelivanje krvi. Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je obtožil palestinske avtonomne oblasti, da vodijo proteste z namenom vzpodbujanja nasilja, izraelski premier Ehud Barak pa je menil, da palestinske oblasti nadzorujejo protestnike. Palestinski voditelj Jaser Arafat je medtem obtožil izraelske vojake, da hočejo z "merjenjem v glavo" namerno pobiti Palestince. Arafat je v pogovoru za nedeljsko izdajo saudskega časnika Okaz opozoril, da preučuje vse možnosti palestinske obrambe pred Izraelom in ob tem omenil tudi možnost vojne. Palestinske oblasti so sicer v nedeljo zahtevale umik izraelskih enot s položajev ob vstopu v Jeruzalem in v okolici palestinskih naselij, da bi tako umirile razmere, prav tako pa so vztrajale pri stališču, da ne bodo začele pogajanj, dokler izraelska vojska in policija ne bosta ustavili napadov na palestinsko prebivalstvo. Posredovanje izraelske vojske je sicer naletelo na ostre odmeve predvsem v arabskem svetu. Narodna fronta za osvoboditev Palestine je pozvala k prekinitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Ramadan Abdalah Šalah, vodja radikalne palestinske skupine Islamski džihad, je Palestince pozval, naj nadaljujejo sveto vojno in vstajo. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, je zapisano v deklaraciji, ki so jo v nedeljo v Kairu sprejele članice Arabske lige. Libanonski premier Salim Hos pa je medtem pozval arabske države, naj pokažejo več solidarnosti, saj ohranitev "arabskega značaja Jeruzalema" ni samo želja Palestincev. Na nasilje v Izraelu se je odzvalo tudi rusko zunanje ministrstvo. Tragični dogodki so posledica provokativnega obiska Ariela Šarona na svetih muslimanskih krajih, ki je bil očiten napad na izraelsko-palestinski mirovni proces, so menili v Kremlju. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright pa sta izrazila zaskrbljenost glede posledic, ki jih bodo imeli krvavi spopadi na bližnjevzhodni mirovni proces. Arabska liga je za najnovejše izgrede v Jeruzalemu z eno najostrejših deklaracij zadnjih let obsodila Izrael. Izraelska vlada nosi vso odgovornost za grozljiv pokol, piše v deklaraciji, ki so jo članice Arabske lige danes sprejele v Kairu. Dvaindvajset stalnih predstavnikov arabskih držav je zahtevalo takojšnjo mednarodno preiskavo "strahotnih zločinov", pa tudi sojenje izraelskim odgovornim na mednarodnem sodišču. Odgovornost za izbruh nemirov na palestinskih zasedenih ozemljih je Arabska liga pripisala obisku izraelskega skrajnega opozicijskega voditelja Ariela Šarona na Tempeljskem griču Jeruzalema. Šaronov obisk je razburil čustva mnogih Palestincev in drugih ljudi islamsko-krščanskega mesta. Po mnenju Arabske lige je imel Šaron ob obisku popolno podporo izraelskih oblasti, v deklaraciji pa so Šarona označili za skrajneža in zločinca. Predstavniki držav članic Arabske lige so obenem dali jasno vedeti, da mir na Bližnjem vzhodu ne bo mogoč, če Jeruzalem ne bo postal glavno mesto Palestincev. Izrael pa so pozvali, naj umakne vse sile z zasedenih arabskih območij.
Tretji dan spopadov na zasedenih palestinskih ozemljih
01. 10. 2000 00.00
Na zasedenih palestinskih ozemljih se že tretji dan nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in palestinskimi prebivalci, ki so začeli tudi s splošno stavko. V spopadih, v katerih so izraelski vojaki uporabili gumijaste naboje, palestinski protestniki pa so metali kamenje, je bilo v Gazi in na Zahodnem bregu danes ranjenih najmanj 60 Palestincev. V Gazi so danes pokopali dva Palestinca, policista in pripadnika islamskega uporniškega gibanja Hamas, ki sta bila ubita med včerajšnjimi spopadi med vojsko in protestniki. Sorodniki umrlih so na pogrebu vzklikali protiizraelska gesla in zahtevali maščevanje.
Olimpijski ogenj okoli sveta
27. 09. 2000 00.00
Olimpijski ogenj bo šel pred naslednjimi poletnimi igrami, ki bodo leta 2004 v Atenah, na potovanje okoli sveta. Ljudi na vseh kontinentih naj bi spravil k razumu in opozoril na nesmiselnost vojn, je danes v Sydneyju povedal grški zunanji minister Georges Papandreu. Podroben načrt potovanja okoli sveta sicer še niso pripravili, olimpijski ogenj miru pa bo vsekakor imel postanke na kriznih žariščih sveta, kjer divjajo oboroženi spopadi, je zatrdil Papandreu. Po njegovih besedah bodo od vlad zahtevali določena varnostna zagotovila. Za tovrstno mirovniško akcijo so se odločili, ker bi bilo potovanje olimpijskega ognja po Grčiji prekratko, hkrati pa gre za akcijo, ki sovpada z olimpijskim mirovniškimi načeli.
Dvajseta obletnica začetka iraško-iranske vojne
21. 09. 2000 00.00
Po vkorakanju iraške vojske na iransko ozemlje 22. septembra pred dvajsetimi leti se je začela iraško-iranska vojna. Glavni razlogi za eno najdražjih in najbolj krvavih vojn so bila verska nasprotja, obmejni spori in politične razlike. Oboroženi spopadi v Perzijskem zalivu med sovražnima sosedama so zahtevali milijon življenj, po nekaterih podatkih celo več, nobena država pa ni pridobila več ozemlja ali dosegla politične prevlade. Mirovni sporazum, ki sta ga državi pod pokroviteljstvom ZN podpisali leta 1988, temeljnih vprašanj ni rešil. Raketni napadi in obojestranska obtoževanja se še vedno nadaljujejo.
Izraelci in Palestinci nadaljujejo s pogajanji
20. 09. 2000 00.00
Izraelci in Palestinci so danes nadaljevali pogajanja, potem ko so bila na zahtevo izraelskega premiera Ehuda Baraka sinoči prekinjena, je sporočil Barakov tiskovni predstavnik Gadi Baltiansky. Povedal je še, da sta se glavni izraelski in palestinski pogajalec sestala na kratkem srečanju, ni pa sporočil kraja srečanja.
Izrael za suverenost nad Tempeljskim gričem
17. 09. 2000 00.00
Začasni izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami je danes izjavil, da Izrael namerava obdržati suverenost nad Tempeljskim gričem v vzhodnem delu Jeruzalema. "Mirovni proces s Palestinci poteka, vendar se čas izteka", je dejal Ben Ami. Vodja izraelske diplomacije je še ocenil, da so možnosti za uspeh polovične.
Konec japonsko-ruskega zasedanja
05. 09. 2000 00.00
Japonsko-rusko vrhunsko zasedanje, ki se je začelo v nedeljo, se je danes končalo, ne da bi ruski predsednik Vladimir Putin in japonski premier Joširo Mori dosegla rešitev vprašanja Kurilskih otokov, vendar pa sta podpisala skupno izjavo, v kateri izražata namen nadaljevati pogajanja o tem.
Putin zavrnil japonske zahteve
04. 09. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin, ki danes nadaljuje tridnevni obisk na Japonskem, je v pogovoru z japonskim premierom Joširom Morijem zavrnil vse ozemeljske zahteve Japonske do Kurilskih otokov, ki jih je tedanja Sovjetska zveza priključila ob koncu druge svetovne vojne, zaradi česar Moskva in Tokio vse doslej nista podpisala mirovnega sporazuma.
Večina sprtih podpisala mirovni sporazum
29. 08. 2000 00.00
Predsednik Burundija Pierre Buyoya in predstavniki 14 od skupno 19 strank so sinoči v tanzanijskem mestu Aruša v navzočnosti ameriškega predsednika Billa Clintona in posrednika na pogajanjih, nekdanjega predsednika Južnoafriške republike Nelsona Mandele, podpisali mirovni sporazum. Slovesnosti se niso udeležili predstavniki petih od skupno desetih tutsijskih strank, ki so pred tem sporočili, da sporazuma ne bodo podpisali.
Clinton najprej v Nigerijo
26. 08. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je sinoči odpotoval na svoj drugi obisk držav podsaharske Afrike, ki ga bo sklenil prihodnji torek, nato pa že v sredo odpotoval v Kolumbijo. Prva postaja na Clintonovi afriški turneji, na kateri ga spremlja hčerka Chelsea Clinton, 13 kongresnikov, ministra za energetiko Bill Richardson in za transport Rodney Slater ter Clintonov posebni odposlanec za Afriko Jesse Jackson, bo Nigerija, kjer bo washingtonska karavana ostala do nedelje, 27. avgusta. Clinton bo nato odpotoval v Tanzanijo, na poti domov pa se bo v torek zjutraj ustavil še v Kairu, kjer se bo srečal s predsednikom Hosnijem Mubarakom. Clinton si je Nigerijo izbral zaradi uspešnega prehoda v demokracijo pod vodstvom predsednika Oleseguna Obasanja, ki je bil na položaj izvoljen lani. Clinton bo v Nigeriji obiskal le glavno mesto Abujo, ki je leta 1991 prevzelo ta naslov od dotedanje prestolnice Lagosa. Po Nigeriji bo Clinton odpotoval v Tanzanijo, kjer se bo v Aruši udeležil sestanka o mirovnem procesu v Burundiju, kjer je leta
DR Kongo razveljavil mirovni sporazum
25. 08. 2000 00.00
Vlada Demokratične republike Kongo je uradno zavrnila mirovni sporazum iz Lusake, ki so ga sprte strani podpisale prejšnje leto, da bi končale krvavo vojno v drugi največji afriški državi. S to potezo je vlada v Kinšasi mirovnemu procesu v nekdanjem Zairu zadala nov hud udarec.
Vojska ponovno na ulicah Belfasta
22. 08. 2000 00.00
Po hudih spopadih med paravojaškimi skupinami protestantskih lojalistov, v katerih sta bila ubita dva moška, po ulicah Belfasta spet patruljira britanska vojska. Glede na nasilne dogodke minuli vikend in po umoru dveh ljudi je pomočnik glavnega inšpektorja za Ulster Bill Stewart zahteval pomoč vojske. Dejal je, da so napetosti hude, vendar verjame, da bo povratek vojske na ulice le kratkotrajen. Vlada v Londonu se je za to odločila potem, ko so se pripadniki dveh skrajnih protestantskih skupin obstreljevali in podtaknili ogenj v prostorih, kjer ima vsaka od skupin svoj sedež. Britanski minister za Severno Irsko Peter Mandelson je nocoj izrazil upanje, da se bo čimprej lahko srečal s protestantskimi voditelji. Britanska vojska je zmanjšala svojo prisotnost po mirovni pogodbi leta 1998, zadnjič pa so posredovali v začetku minulega meseca, ko so posredovali v spopadih med protestanti in katoliškimi republikanci v Portadownu. Stewart je dejal, da so bile oblasti prisiljene v to dejanje po ponedeljkovem umoru dveh ljudi.
Sodišče za vojne zločine v Sierri Leone
15. 08. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je danes odobril ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča za sojenje obtoženim vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v Sierri Leone. Članice VS so soglasno izglasovale resolucijo, ki upošteva prošnjo vlade Sierre Leone za pomoč ZN pri ustanovitvi posebnega sodišča za sojenje zločincem v državi.
Arafat prispel v Moskvo
11. 08. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je včeraj prispel na dvodnevni obisk v Moskvo, med katerim bo poskusil doseči večje vključevanje Rusije v mirovni proces na Bližnjem vzhodu. Arafata je na letališču pričakal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Nekaj ur pred Arafatovim prihodom sta se po telefonu pogovarjala ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Ehud Barak. Kot so sporočili iz Kremlja, je Putin po pogovoru dejal, da bo Rusija kot sopokroviteljica mirovnega procesa naredila vse, da bi dosegli sporazum med stranema, s ciljem zagotoviti trajen in trden mir na območju. Arafat, ki je v Moskvo prispel iz Teherana, naj bi pri ruskem vodstvu iskal k podporo za palestinska stališča v mirovnih pogajanjih z Izraelom. ZDA so Rusijo po nedavnem propadu izraelsko-palestinskih pogajanj v Camp Davidu pozvale, naj bolj dejavno sodeluje v diplomatskih prizadevanjih za rešitev bližnjevzhodne krize.
Arafat išče podporo v Iranu
10. 08. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes začel uradni obisk v Teheranu, kjer skuša pridobiti podporo po propadlih izraelsko-palestinskih pogajanjih v Camp Davidu predvsem glede palestinskega stališča do statusa Jeruzalema. Arafat je ob prihodu v Teheran po poročanjih agencije IRNA dejal, da so Palestinci "žrtve agresije Izraela in njegove nepravičnosti v vprašanju statusa Jeruzalema". Pri tem se je ponovno zavzel za razglasitev palestinske države 13. septembra, tudi če do takrat ne bo sklenjen dokončni mirovni sporazum z Izraelom.
Ross počitnikuje na Bližnjem vzhodu
09. 08. 2000 00.00
Ameriški posrednik za Bližnji vzhod Dennis Ross je na počitnicah na Bližnjem vzhodu. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je imel v Washingtonu kar nekaj težav, da je nejeverne novinarje prepričal v resničnost te vesti. Ross si je minule mesece do onemoglosti prizadeval doseči rešitev za mirovni sporazum med Izraelom in Palestinci, nazadnje tudi na pogajanjih v ameriškem Camp Davidu. Pričakovati je bilo, da se bo po neuspešnem vrhu vrnil na Bližnji vzhod, da bi mirovna pogajanja spet spravil v tek. "Veleposlanik Ross načrtuje, da bo ta mesec preživel na območju, vendar gre za počitnice," je dejal Boucher, ki sicer ni izključil možnosti, da se bo Ross srečal z nekaterimi "znanci" "vendar pa je glavni namen potovanja oddih".
Mirovni proces se bo nadaljeval
31. 07. 2000 16.08
Izraelski zunanji minister David Levi je sinoči ameriški državni sekretarki Madeleine Albright v telefonskem pogovoru zagotovil, da se bo pri glasovanju o nezaupnici premieru Ehudu Baraku, o kateri bodo odločali danes, vzdržal, je poročal izraelski radio. Levi je Baraku postavil ultimat, da bo v sredo odstopil, če do takrat ne bo resnih prizadevanj za oblikovanje vlade nacionalne enotnosti z desno opozicijo.
Pogajanja je potrebno nadaljevati
30. 07. 2000 21.14
Francoski predsednik Jacques Chirac in njegov egiptovski kolega Hosni Mubarak sta med sinočnjim telefonskim pogovorom največ pozornosti posvetila propadu izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanj v Camp Davidu in prihodnosti Bližnjega vzhoda, so sporočili z Elizejskih poljan. Chirac je Mubaraka seznanil še s vsebino svojega petkovega telefonskega pogovora z izraelskim premierom Ehudom Barakom in včerajšnjega obiska palestinskega voditelja Jaserja Arafata v Parizu. Tako Chirac kot Mubarak sta se strinjala, da je potrebno bližnjevzhodna mirovna pogajanja nadaljevati.
Clinton proti neodvisni Palestini
28. 07. 2000 19.32
Ameriški predsednik Bill Clinton je v pogovoru za izraelsko televizijo opozoril, da bodo Palestinci storili veliko napako, če bodo enostransko razglasili neodvisnost. Clinton je še menil, da bi zaradi morebitnega palestinskega odmika od mirovnega procesa občutili posledice po vsem svetu.
Arafata pričakali kot junaka
26. 07. 2000 21.25
Palestinskega voditelja Jaserja Arafata je danes po vrnitvi z neuspelih pogajanj v Camp Davidu v Gazi kot junaka pozdravilo več sto Palestincev, ker se na pogajanjih ni uklonil izraelskim zahtevam. Arafat se je na poti v Gazo ustavil v Aleksandriji, kjer se je sešel z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom. Arafat je po pogovoru z Mubarakom dejal, da bodo z Izraelom nadaljevali pogajanja in da je ameriški predsednik Bill Clinton včeraj omenil možnost vrnitve pogajalcev v ZDA prihodnji mesec. Arafat je še dodal, da obstaja z izraelskim premierom Ehudom Barakom dogovor o nadaljevanju pogajanj do 13. septembra. Ob tem je še spomnil, da bodo na ta dan razglasili neodvisno palestinsko državo z Jeruzalemom kot prestolnico.
Palestini polnopravno članstvo v ZN?
23. 07. 2000 12.56
Palestinci želijo polnopravno članstvo v Združenih narodih. Izraelski časnik Haaretz, ki se sklicuje na visoke palestinske predstavnike, je zapisal, da Palestinci želijo, da jih priznajo tudi druge mednarodne organizacije. Vodja stalne opazovalne misije Palestincev pri ZN Naser el Kidva je po poročanju Haaretza zaprosil, da bi se smela Palestina že naslednjega zasedanja Generalne skupščine ZN oktobra letos udeležiti kot polnopravna članica.
Srečanje Baraka in Arafata
22. 07. 2000 11.10
Izraelski premier Ehud Barak in palestinski voditelj Jaser Arafat sta se na povabilo ameriške državne sekretarke Madeleine Albright včeraj, dvanajsti dan izraelsko-palestinskih mirovnih pogajanj v ameriškem Camp Davidu, udeležila skupnega kosila, poročajo ameriški viri. To je prvo, sicer neuradno srečanje Baraka in Arafata po enem tednu, kosilo pa naj bi po navedbah tiskovnega predstavnika ameriškega zunanjega ministrstva večino časa potekalo v sproščenem vzdušju.
Soros se umika iz Slovenije
14. 07. 2000 15.14
Na <a href=http://www.soros.si target=_new> Open Society Institute Slovenija - Zavod za odprto družbo - Slovenija (OSI) </a> so v današnji izjavi Georga Sorosa za javnost naznanili, da bo OSI deloval še do konca leta 2000, svojo filantropsko dejavnost v Sloveniji pa bo nadaljeval v partnerstvu z Mirovnim inštitutom iz Ljubljane, ki se prav tako zavzema za načela odprte družbe in si je doslej znal zagotoviti sredstva iz lokalnih virov.
Dogovori o pripravi tristranskega srečanja
02. 07. 2000 11.32
Ameriški predsednik Bill Clinton je sinoči telefoniral izraelskemu premieru Ehudu Baraku, s katerim je govoril o pripravi tristranskega srečanja s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, je povedal Barakov tiskovni predstavnik Gadi Baltianski.
Sprejeli zakon o izrednem financiranju
01. 07. 2000 11.59
ZDA bodo svojemu obrambnemu ministrstvu dale na razpolago dve milijardi dolarjev za podporo ameriškemu sodelovanju v mirovni misiji na Kosovu, je včeraj po predhodni odločitvi predstavniškega doma potrdil še senat. Dodatne 4 milijarde pa bo Pentagon dobil za bencin, zdravstvo in nekaj drugih vojaških programov.