miru

Popoln nadzor nad Mirom

28. 12. 2000 00.00

Predstavnik Centra za upravljanje poletov (CUP) Valerij Lindin je včeraj zatrdil, da imajo v centru popoln nadzor nad orbitalno postajo Mir. Vesoljski strokovnjaki v CUP menijo, da je skoraj 20-urno prekinitev zveze s postajo povzročila nenadna in nerazumljiva izguba električne energije na Miru. Po ponovni vzpostavitvi zveze s postajo v torek so povedali, da ni potrebe za takojšnje pošiljanje kozmonavtov na postajo ali za pospešeno iztirjanje Mira.

Papežev poziv k dialogu

28. 12. 2000 00.00

Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je ob svetovnemu dnevu miru, 1. januarju, predstavil poslanico papeža Janeza Pavla II. z naslovom Dialog med kulturami - za civilizacijo ljubezni in miru. Prav sožitje med različnimi narodi in hkrati ohranjanje lastne kulture je po mnenju papeža, ena od najpomembnejših nalog človeštva v novem tisočletju. Preteklo stoletje papež označuje kot obdobje konfliktov, ki se bodo po njegovem mnenju v prihodnosti le še poglobili. Glavno rešitev vidi v dialogu med kulturami - na eni strani ohranjanje vrednot in ljubezni do domovine, na drugi pa odprtost in spoštovanje do drugih kultur. Po besedah ljubljanskega nadškofa je za slovenski narod, ki se pripravlja na vstop v Evropsko unijo, prav ohranjanje lastne kulture zelo pomembno.

Proti Jorasu vložili prijavo

28. 12. 2000 00.00

Istrska policijska uprava je včeraj sporočila, da so proti Jošku Jorasu vložili prijavo zaradi prekrška, ker je v torek ob slovenskem dnevu samostojnosti na svoji hiši v Škrilah izobesil slovensko zastavo in zastavo občine Piran, je v današnji izdaji poročal hrvaški dnevnik Večernji list. Tiskovna predstavnica uprave je dodala, da so Jorasa prijavili zaradi kršenja zakona o javnem redu in miru ter da je Joras po opozorilu policije zvečer zastavi umaknil.

Joras spet izobesil zastavi

27. 12. 2000 00.00

Joško Joras je na svoji hiši v Mlinih včeraj, na dan slovenske samostojnosti, spet izobesil dve zastavi - slovensko in občinsko, danes poročajo slovenski in hrvaški časniki. Hrvaški policisti naj bi od Jorasa zahtevali, naj zastavi sname. Časnik Delo, ki se sklicuje na neuradne vire na Hrvaškem, je poročal, da naj bi hrvaški policisti nameravali Jorasa zaradi izobešanja obeh zastav vnovič prijaviti sodniku za prekrške in sicer zaradi vznemirjanja javnosti in kaljenja javnega reda in miru.

Papeževa božična poslanica

25. 12. 2000 00.00

Papež Janez Pavel II. je v božični poslanici obsodil nasilje na Bližnjem vzhodu in "kulturo smrti", ki grozi prihodnosti sveta. Pred več tisoč verniki, ki so se kljub zelo mrzlemu vremenu zbrali na trgu Svetega Petra v Vatikanu, je papež tradicionalno blagoslovil mesto in svet (urbi et orbi) in v številnih jezikih, tudi v slovenščini, voščil blagoslovljen božič. Dejal je, da "z zaskrbljenostjo misli na sveto deželo, kjer se nadaljuje nasilje, ki je s krvjo umazalo težavno pot miru".

Božična slovesnost poenostavljena

23. 12. 2000 00.00

Papež Janez Pavel II. letošnjega božičnega blagoslova urbi et orbi, mestu in svetu, ne bo podelil iz lože v baziliki Svetega Petra, kot predvideva tradicija, temveč s trga Svetega Petra. Kot je pojasnil vodja slovesnosti v Vatikanu, monsignor Piero Marini, se papež s težavo giblje in si pri hoji pomaga s palico. Razdalja med zasebnimi prostori 80-letnega poglavarja rimokatoliške cerkve in ložo v baziliki pa znaša približno od 500 do 600 metrov.

Kučan sprejel Luč miru

21. 12. 2000 00.00

Predstavniki Zveze tabornikov Slovenije ter Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov so predsedniku republike Milanu Kučanu danes že tradicionalno prinesli Luč miru, ki jo prižgejo v Betlehemu, so sporočili iz predsednikovega urada.

Haider zapustil Rim

17. 12. 2000 00.00

Koroški deželni glavar Jörg Haider je končal obisk v Vatikanu, ki je potekal v znamenju nasilnih protestov proti njegovemu prihodu, in odpotoval iz Rima. Pred odhodom je Haider s soprogo obiskal še nekaj svetih krajev, ki jih navadno obiščejo verniki ob jubilejnem romanju v Rim. Haider je v Rim prispel v petek, da bi papežu Janezu Pavlu II. uradno predal božično drevo, darilo avstrijske dežele Koroške.

V eksploziji umrl član gibanja Fatah

17. 12. 2000 00.00

Ponoči je bil v kraju Kalandia, severno od izraelske prestolnice Jeruzalem, ubit Samih Marabi, član gibanja Fatah palestinskega voditelja Jaserja Arafata. Okoliščine eksplozije še niso znane. Palestinske varnostne sile že preiskujejo incident, v katerega je domnevno vpletena izraelska obveščevalna služba, ne izključujejo pa možnosti, da je Marabi izdeloval bombo, ki je predčasno eksplodirala.

VS podaljšal mandat misiji v DR Kongo

15. 12. 2000 00.00

Varnostni svet ZN je sinoči sprejel resolucijo, s katero je za pol leta podaljšal mandat misiji v Demokratični Republiki Kongo (MONUC) in odobril povečanje števila vojaških opazovalcev, kakor tudi izrazil pripravljenost, da odobri napotitev mirovnih enot na mejo DR Kongo z Ruando. V DR Kongo je trenutno le 200 vojaških opazovalcev, čeprav je VS ZN že odobril napotitev 5500 mirovnih enot. Slednjih še ni, ker še ni mogoče govoriti o miru v državi, vlada DR Kongo pa tudi ovira namestitev enot.

Etiopija in Eritreja sklenili mir

12. 12. 2000 00.00

Etiopija in Eritreja sta v Alžiru sklenili mirovni sporazum in s tem končali dveletno vojno glede meje na Afriškem rogu. Spor, ki je izbruhnil maja 1998, je zahteval na obeh straneh več kot 100 tisoč mrtvih in pognal v beg približno milijon in pol ljudi. Dogovor o miru sta podpisala etiopski premier Meles Zenawi in eritrejski predsednik Isaias Afwerki.

Clinton poziva k trajnemu miru

12. 12. 2000 00.00

Ameriški predsednik Bill Clinton je med obiskom v Dublinu severnoirske protestante in katolike znova pozval, naj ne zapravijo možnosti za trajni mir. Dublin je prva postaja na Clintonovi tridnevni turneji, med katero bo poleg Belfasta obiskal še London. O težavah v severnoirskem mirovnem procesu se je pogovarjal z irskim premierom Bertiejem Ahernom, v Belfastu pa se bo sestal s predsednikom severnoirske vlade, protestantom Davidom Trimblom, in njegovim namestnikom, katolikom Seamusem Mallonom.

Nov zakon o eksplozivnih snoveh za civilno uporabo

11. 12. 2000 00.00

Vsakoletna božično-novoletna praznovanja spremlja tudi uporaba različnih pirotehničnih izdelkov. Čeprav nekateri posamezniki slednje uvrščajo med t. i. zabavno pirotehniko, pa se lahko ob neprevidni uporabi spremenijo v "nevarne" igrače. Posledice njihove nepravilne ali celo nezakonite uporabe so pogosto telesne poškodbe, povzročitve splošne nevarnosti oziroma ogrožanja drugih, gmotna škoda, vznemirjanje državljanov in motenje miru. Naša država se je obvezala, da bo do leta 2002 sprejela celotno zakonodajo s področja eksplozivnih snovi. Tako se je projektna skupina na notranjem ministrstvu že lotila priprave novega zakona o eksplozivnih snoveh za civilno uporabo, kamor bo uvrščena tudi vsa pirotehnika, so sporočili s slovenske policije.

Kim Dae Jung za združitev Korej

09. 12. 2000 00.00

Južnokorejski predsednik Kim Dae Jung je dan pred svečano podelitvijo Nobelove nagrade za mir v Oslu združitev razdeljene Koreje označil kot največji sen. Petinsedemdesetletnik, letošnji dobitnik najpomembnejše med Nobelovimi nagradami, je še menil, da korejski polotok trenutno "preveva obdobje miru", vendar pa bo trajalo še 20 do 30 let, da bo prišlo do združitve. Norveški odbor za Nobelove nagrade je oktobra pojasnil, da so južnokorejskemu voditelju nagrado podelili za "prizadevanja za demokracijo in človekove pravice v svoji državi, vzhodni Aziji ter po svetu nasploh, še posebej pa za prizadevanja za mir in spravo s sosednjo Severno Korejo. Kim se je junija letos v Pjongjangu udeležil zgodovinskega srečanja s severnokorejskim kolegom Kim Jong Ilom.

Razglašena listina EU o pravicah

07. 12. 2000 00.00

Z razglasitvijo listine EU o temeljnih človekovih pravicah se je v Nici uradno začelo vrhunsko zasedanje petnajsterice. Listina je prvi dokument, ki integralno opredeljuje temeljne pravice in svoboščine državljanov EU, vendar njen status ostaja zgolj na ravni politične deklaracije, saj kljub pritisku Evropskega parlamenta in Evropske komisije članice niso dosegle soglasja, da bi postala pravno zavezujoča. Listino so v Nici slovesno podpisali predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine, predsednik Evropske komisije Romano Prodi in, v imenu predsedstva EU, francoski zunanji minister Hubert Vedrine. Listina v 54 členih razčlenjuje šest osnovnih temeljnih vrednot: dostojanstvo, svoboščine, enakopravnost, solidarnost, državljanstvo in načela pravičnega sodstva. Poleg klasičnih civilnih in političnih pravic opredeljuje še temeljne ekonomske in socialne pravice in zajema vprašanja določenih pravic, ki jih odpira razvoj novih tehnologij.

Varnostni svet obsodil terorizem

07. 12. 2000 00.00

Varnostni svet OZN je sprejel predsedniško izjavo, s katero je ponovno obsodil vsa teroristična dejanja ne glede na motive in izrazil pripravljenost, da se sooči s tovrstno "nadlogo". Predsedniška izjava, ki jo je prebral ruski veleposlanik Sergej Lavrov, je bila sprejeta po daljši razpravi, ki je sledila poročilu pravnega svetnika OZN Hansa Corella. Corell je izpostavil težave, ki nastajajo pri prizadevanjih za mednarodno sodelovanje v boju proti terorizmu, kot so povezave med terorističnimi skupinami in kriminalnimi združbami, prav tako pa tudi povezovanje terorizma in religije.

Vojna med Etiopijo in Eritrejo končana

06. 12. 2000 00.00

Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je po današnjih pogovorih z etiopskim premierom Melesem Zenawijem v Adis Abebi razglasil vojno med Etiopijo in Eritrejo za končano. "To je dobra novica za Afriko, ki bo konec leta pričakala v miru," je dejal Annan, ki se mudi na turneji po črni celini. Tudi etiopski premier je izrazil optimizem.

Zlato SFRJ in Miloševićevi dolarji

02. 12. 2000 00.00

Odkar so objavili vest, da so mednarodne ustanove pripravljene sprostiti zlato nekdanje SFRJ v baselski banki, so posamezne države naslednice ponovno hitro načele vprašanje nasledstva, sočasno pa prišle na dan z novimi zahtevami. Tako so pristojni v BiH in Makedoniji nedvoumno povedali, da niso pretirano zadovoljni z merili Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za razdelitev premoženja nekdanje SFRJ in da bi jih bilo treba spremeniti. Sprva je kazalo, da je samo Hrvaška nezainteresirana, toda po končanem zagrebškem srečanju na vrhu so pristojni na zunanjem ministrstvu povedali, da se je ta država od nekdaj zavzemala za reševanje vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ "v skladu z mednarodnim pravom ter ob spoštovanju enakosti držav naslednic". Hrvaška stran poleg tega meni, da bi bilo treba čimprej obnoviti pogajanja o nasledstvu pod pokroviteljstvom Sveta za uresničevanje miru (PIC), zlasti zato, ker so rešena nekatera začetna politična vprašanja, kot je odrekanje ZRJ od kontinutete. Guverner Nacionalne banke Mladjan Dinkić pa je izjavil, da so zasledili okoli milijardo ameriških dolarjev, ki je izginila iz Srbije pod vladavino Miloševića. Mednarodna pisarna za nadzor tujih sredstev (International Bureau for Control of Foreign Assets), je našla izginuli denar na Cipru in v drugih državah. Ta organizacija naj bi tudi ponudila pomoč novim pro-demokratičnim oblastem v Jugoslaviji, da povrnejo denar iz tujih bančnih računov. V oktobru je bilo v poročilu nemške obveščevalne službe omenjeno, da so&nbsp

Mednarodni dan invalidov

01. 12. 2000 00.00

Ob mednarodnem dnevu invalidov in 80. obletnici organiziranosti slepih in slabovidnih v Sloveniji sta Svet invalidskih organizacij Slovenije in Zveza slepih in slabovidnih pripravila slavnostno prireditev z naslovom V svetlobo. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik države Milan Kučan, ki je ob tej priložnosti poudaril, da bomo tretjega decembra na stari celini zabele žili evropski dan invalidov z geslom Recimo NE diskriminaciji. To geslo ter misel iz dokumenta OZN ob razglasitvi mednarodnega leta kulture miru, da je potrebno spoštovati kulturo raznolikosti, nas po njegovih besedah obvezuje k polnemu uresničevanju pravic posameznika, ne glede na razlike v družbenem položaju in tudi ne glede na takšno ali drugačno telesno prizadetost.

Izrael vložil protest proti Libanonu

27. 11. 2000 00.00

Včeraj so izraelski vojaki na Zahodnem bregu ubili štiri Palestince, ko so vrnili ogenj. Štirje Palestinci naj bi bili po besedah izraelskega vojaškega predstavnika, oboroženi teroristi, člani Arafatovega Fataha. V drugem nedeljskem napadu so borci Hezbolaha sprožili cestno mino, ki je ubila enega, ranila pa dva izraelska vojaka. Voditelje Hezbolaha šejk Hassan Nasrallah je izjavil, da je boj edini način, da se osvoji okupirana ozemlja. Izraelsko vojsko so napadli tudi na meji z Libanonom, na kar so Izraelci odgovorili z zračnim napadom. Libanonska vlada je odgovorila, da se bo zaradi zračnega napada, v katerem je bila ranjena ena oseba, pritožila pri Združenih narodih. Izrael je danes v Varnostnem svetu ZN vložil protest proti libanonski vladi zaradi napadov Hezbolaha, je izjavil izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami. Ob tem je izrazil upanje, da bo mednarodna skupnost podprla Izrael pri obsodbi libanonske vlade.

Koštunica podpisal dokumente OVSE

27. 11. 2000 00.00

Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes na Dunaju, kjer poteka ministrsko srečanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, podpisal temeljne dokumente te organizacije, s čimer je ZRJ dokončno kot 55. država vstopila v to panevropsko organizacijo. Tako so prav vse evropske države članice OVSE. V svojem nagovoru zbranim ministrom in predstavnikom mednarodnih organizacij je dejal, da se popolnoma zaveda, da je OVSE dosegla velik napredek, medtem ko je ZRJ šla skozi težke čase. Prepričan pa je, da bo ta zaostanek brez težav nadoknadila.

Kučan o evropskem združevanju

24. 11. 2000 00.00

Predsednik države Milan Kučan se danes v Berlinu udeležuje 6. Evropskega foruma o prihodnosti evropskega združevanja.

Kučan jutri o evropskem združevanju

23. 11. 2000 00.00

Predsednik države Milan Kučan se bo jutri v Berlinu udeležil 6. Evropskega foruma o prihodnosti evropskega združevanja. Srečanja se bodo udeležili visoki politični, ekonomski in kulturni predstavniki Evrope, med drugim tudi ruski zunanji minister Igor Ivanov, finska predsednica Tarja Halonen in litovski predsednik Valdas Adamkus.

Sodnih prepirov še ni konec

23. 11. 2000 00.00

Potem ko so se privrženci demokratskega predsedniškega kandidata Ala Gora v torek veselili odločitve vrhovnega sodišča Floride o veljavnosti ročnega preštevanja glasov, se je položaj v sredo spremenil na veselje tabora republikanskega predsedniškega kandidata Georga Busha mlajšega. Volilni odbor v okrožju Miami-Dade se je po manjših neredih odločil, da ne bo nadaljeval ročnega preštevanja glasovnic in prizivno sodišče v Miamiju je njihovi odločitvi pritrdilo tudi po pritožbi Gorovih odvetnikov. Slednji so zdaj napovedali novo pritožbo na vrhovno sodišče Floride, saj so računali, da bo njihov kandidat po ročnem preštevanju glasovnic v največjem volilnem okrožju Floride krepko zmanjšal zaostanek za Bushem ali ga celo prehitel.

BiH in ZRJ vzpostavljata diplomatske odnose

22. 11. 2000 00.00

ZR Jugoslavija in BiH bosta najverjetneje v prihodnjih dveh tednih vzpostavili diplomatske odnose, sta danes v Sarajevu izjavila zunanja ministra obeh držav, Goran Svilanović in Jadranko Prlič. Svilanović, ki je kot prvi vodja jugoslovanske diplomacije po vojni v BiH danes obiskal Sarajevo, je izrazil prepričanje, da bo jugoslovanska vlada v omenjenem času sprejela odločitev o vzpostavitvi diplomatskih odnosov z BiH.

Peterle prejel Evropski prstan dr. Mocka

18. 11. 2000 00.00

Predstavnik krščanskodomoljubnega gibanja Reichsbund iz Avstrije je v Mariboru zunanjemu ministru Alojzu Peterletu za njegov pomemben prispevek h krepitvi evropskih integracij vročil visoko priznanje - Evropski prstan dr. Aloisa Mocka. Na slovesnosti so bili poleg številnih članov Reichsbunda, ki so v Mariboru sodelovali na študijskih dnevih njihove organizacije, tudi bivši avstrijski podpredsednik vlade in zunanji minister dr. Alois Mock, avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Gerhard Wagner, bivši glavar Štajerske dr. Josef Krainer in mariborski župan Boris Sovič. Po besedah dr. Mocka je Peterle veliko storil za svobodo in neodvisnost svoje države ter za krepitev evropskih integracij. V zvezi s tem je spomnil na osamosvojitvena prizadevanja in izrazil upanje, da bo Slovenija čim prej postala polnopravna članica Evropske unije. Evropa ni imela še nikoli tako velikih možnosti za to, da bi živela združena in v miru, je dejal Mock in poudaril, da sloni prihodnost Evrope na mladih, zato bi se morali mladi iz različnih evropskih držav čim več srečevati, sodelovati, izmenjavati v okviru študijskih programov in nasploh družiti. Ko se je Lojze Peterle zahvalil za visoko priznanje, je med drugim dejal, da je Slovenija po osamosvojitvi dosegla že zelo veliko, kljub temu pa jo čakajo še pomembne naloge, med katere sodi tudi uveljavitev vrednot, na katerih je zrasla zahodna Evropa. Ravno te vrednote pa so tiste, za katere se je in se še zavzema dr. Alois Mock. Za dobitnika priznanja in goste je nato pripravil sprejem mariborski župan Boris Sovič, zvečer pa bo v hotelu Slavija ples, ki ga organizira Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva. Evropske prstane dr. Aloisa Mocka podeljujejo od 1995 leta, doslej pa so jih prejeli dr. Alois Mock, dr. Silvius Magnago, Peter Quendler, prof. dr. Wladyslaw Bartoszewski in dr. Franz Fischler.

Kouchner zapušča svoj položaj

17. 11. 2000 00.00

Vodja prehodne uprave Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) Bernard Kouchner je po poročanju Varnostnemu svetu ZN o poteku lokalnih volitev na Kosovu dejal, da bo ostal na položaju še toliko časa, dokler generalni sekretar ZN Kofi Annan ne najde njegovega naslednika. Kouchner je potrdil, da Annan tako osebo že išče. Ustanovitelj organizacije Zdravniki brez meja je sicer članom VS ZN večkrat omenil, da ga najverjetneje vidijo zadnjič v vlogi vodje misije UNMIK. Kouchner je dejal, da vojna na Kosovu še ni končana in da je vzpostavljanje miru še vedno težavna naloga, kljub uspešnim lokalnim volitvam, ki so jih izvedli 28. oktobra. Po Kouchnerjevem nastopu se je k razpravi prijavilo vseh 15 članov VS, kakor tudi predstavnika Albanije in ZR Jugoslavije.

Mednarodni dan strpnosti

17. 11. 2000 00.00

Na sedežu ZN v New Yorku so s podelitvijo nagrad svetovne strpnosti v četrtek proslavili mednarodni dan strpnosti 16. november. Nagrade podeljuje organizacija Prijatelji OZN skupaj z oddelkom ZN za informiranje javnosti. Visoki predstavniki svetovne organizacije pa so v poslanicah pozvali k spoštovanju drugačnosti. Generalni sekretar Kofi Annan je dejal, da kljub poudarjanju napredka v mednarodnem razumevanju najhujše in najbolj barbarske nestrpnosti še naprej podžigajo sovraštvo in prelivanje krvi med skupnostmi. Vse ljudi na svetu je pozval, naj se zavežejo k dejavni strpnosti, ki človeku omogoča, da sprejema, spoštuje in živi s sočlovekom v miru.

Zapore na Zahodnem bregu

14. 11. 2000 00.00

Na Zahodnem bregu so izraelski vojaki postavili zapore okoli mest, ki so pod palestinsko oblastjo. Prav tako so zaprti vsi prehodi med Gazo in Izraelom. Izrael se je za vnovično zaporo palestinskih avtonomnih območij odločil zaradi uboja štirih Izraelcev, ki jih je v Gazi iz zasede ustrelil nek Palestinec. Skupaj s tremi včeraj ubitimi Palestinci se je število žrtev po slabih sedmih tednih spopadov povzpelo na 214.

Umrla Leah Rabin

13. 11. 2000 00.00

V Tel Avivu je v nedeljo po hudi bolezni v 72. letu starosti umrla vdova pred petimi leti ubitega izraelskega premiera Jicaka Rabina. Leah Rabin je po atentatu na soproga, Nobelovega nagrajenca za mir, ki je s palestinskim voditeljem Arafatom leta 93 podpisal mirovni sporazum, pogosto javno zagovarjala popolno sožitje s Palestinci. Zagovornica miru z arabskimi sosedi je umrla za rakom na pljučih. V bolnišnico so jo pripeljali minuli konec tedna, ko se je njeno zdravstveno stanje poslabšalo.