močno
Ali bo Italija dobila stalni sedež v Varnostnem svetu?
02. 12. 1997 09.47
Pred četrtkovo razpravo v Generalni skupščini Združenih narodov o razširitvi Varnostnega sveta so Američani italijanskega porekla okrepili pritisk na Svetovno organizacijo, da bi sprejela Italijo med stalne članice VS ZN. Italijansko-ameriško združenje je ameriški vladi poslalo peticijo, v kateri poziva predsednika Billa Clintona, naj podpre sprejetje Italije. Peticijo so sinoči v New Yorku izročili veleposlaniku ZDA pri ZN Billu Richardsonu. V njej je zapisano, da 22 milijonov Američanov italijanskega rodu močno podpira predlog italijanske vlade za stalno članstvo v Varnostnem svetu.
Nadaljevanje pogajanj OPECa
28. 11. 1997 17.35
Ministri organizacije držav proizvajalk nafte (OPEC) se na konferenci v Džakarti še vedno niso sporazumeli o zvišanju dovoljene količine črpanja nafte znotraj organizacije. Pogajanja se bodo nadaljevala na jutrišnji plenarni seji. Tri dni po začetku konference se stališča udeleženk zalivske države še vedno močno razhajajo.
Slovenci in vključevanje v Evropsko unijo
26. 11. 1997 18.33
Slovenci so dokaj močno proevropsko usmerjeni, saj tako ali drugače vstop v Evropsko unijo podpira približno 70 odstotkov prebivalcev, eksplicitno proti vključitvi pa je okoli 16 odstotkov ljudi, je povedal dr. Mitja Hafner Fink, nosilec javnomnenjske raziskave o stališčih Slovencev do vključevanja Slovenije v EU, ki jo je izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij s Fakultete za družbene vede. Predstavniki centra so na današnji novinarski konferenci prikazali rezultate omenjene raziskave, ki bodo izhodišče za pripravo vladnega programa obveščanja slovenske javnosti o EU in slovenskem vključevanju vanjo.
GZS pripravila posvetovanje o poslovanju z ZRJ
25. 11. 1997 13.34
Na dobro obiskanem posvetu Kako poslovati z ZRJ, ki ga je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije, je bilo največ vprašanj namenjenih politični plati odnosov med Slovenijo in ZRJ. Kot je dejal predstavnik GZS Matevž Bambič, je trg nekdanje Jugoslavije, ki je sicer izrazito tvegano območje, naravno tržišče Slovenije, zato je gospodarstvo močno zainteresirano za vzpostavitev diplomatsko-konzularnih odnosov. Gospodarska zbornica je v pismu, ki ga je v začetku novembra naslovila na predsednika vlade Janeza Drnovška, zapisala, da politični odnosi med državama zaostajajo za gospodarskimi in da pričakuje prilagoditev gospodarstvu. Kljub izmenjavi not o priznanju, se politični odnosi med državama ne premaknejo, ker ZRJ trdi, da se je Slovenija odcepila in zahteva, da ji Slovenija prizna kontinuiteto nekdanje Jugoslavije. Predsednik parlamentarnega odbora za mednarodne odnose Jelko Kacin pa je napovedal, da bo omenjeni odbor namenil svojo sejo, ki bo v prvi polovici decembra, prav političnim vprašanjem vzpostavljanja odnosov z ZRJ. Na sejo bodo povabili tudi predstavnike GZS.
Evropski parlament podprl ustanovitev stalnega mednarodnega kazenskega sodišča
21. 11. 1997 10.33
Evropski parlament se je sinoči v Strasbourgu izrekel v prid oblikovanja stalnega mednarodnega kazenskega sodišča, ki naj bi ga ustanovili prihodnje leto v Rimu. V resoluciji, sprejeti z večino glasov, so evropski poslanci vlade držav članic Evropske unije pozvali, naj oblikujejo skupno stališče za diplomatsko konferenco, ki bo o omenjenem sodišču potekala v italijanski prestolnici junija prihodnje leto. Bodoče stalno mednarodno sodišče bi moralo biti po sodbi evropskih poslancev močno in neodvisno, zanj ne bi smel veljati veto Varnostnega sveta ZN, moral pa bi biti zmožen raziskovati tudi konkretne obtožbe na lastno pobudo in brez predhodnega soglasja posameznih držav. Statut novega sodišča bi moral poleg tega opredeliti dolgoročno in stabilno financiranje.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.
Žalosten povratek alpinistov v domovino
13. 11. 1997 00.00
Sinoči se je iz Himalaje vrnila v domovino Kamniška odprava; njeni člani Tomaž Humar, Janez Jeglič in Carlos Carsolio so preplezali novo smer v Vzhodni Lobuče (6119 m). 31. oktobra sta po petih dneh plezanja po zahodni steni Nuptseja v Nepalu Janez Jeglič in Tomaž Humar dosegla dejanski vrh gore (7742 m), žal pa se je na vrhu Janez Jeglič smrtno ponesrečil. Tomaž Humar je nato sestopil in dva dni kasneje močno poškodovan priplezal do vznožja stene. <i>Vrh sva morala doseči v enem poskusu. Vstala sva ob 1. uri zjutraj, plezati začela ob štirih, v bazo pa sva poklicala ob osmih. Zaradi mraza nisva čutila svojih nog. Po mešanem snegu sva do višine 7.500 metrov plezala še skupaj, vendar je bil Janez očitno hitrejši, zato sva se dogovorila, da bova plezala do 14. ure. Hotela sva namreč uiti prihajajočemu poslabšanju vremena in hudim posledicam za zdravje,</i> piše Humar in nadaljuje: <i>Jeglič je skrajni vrh dosegel ob 13. uri in počakal name, vendar je tik pred srečanjem odšel naprej, proti še nedoseženemu zahodnemu vrhu Nuptseja. Zaslišal sem le še krik Tomaž!... , potem pa je tulil orkanski veter,</i> se v poročilu zadnjega srečanja z Jegličem spominja Humar.
Uspešno poslovanje v Henklu
11. 11. 1997 00.00
Nemški kemični koncern in proizvajalec čistilnih sredstev Henkel s sedežem v Duesseldorfu je v letošnjih prvih devetih mesecih zabeležil močno povečanje prihodka in tudi dobička. Prihodek skupine se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 23 odstotkov na 14,9 milijarde nemških mark. Bruto dobiček se je s 624 milijoni mark povečal za 13 odstotkov. V Henklu, ki zaposluje 52.423 delavcev, so prepričani, da se bo pozitivni razvoj še nadaljeval. Tako naj bi letošnji poslovni rezultati precej presegli lanske, ko je koncern ustvaril 16,3 milijarde mark prometa in 515 milijonov mark dobička.
Panika na svetovnih borzah
28. 10. 1997 00.00
Wall Street je včeraj zabeležil najhujši padec tečajev v svoji zgodovini. Indeks Dow Jones, ki ga preračunavajo na osnovi vrednosti delnic 30 najpomembnejših industrijskih podjetij, je izgubil 554,26 točke oz. 7,18 odstotka in ponedeljkovo trgovanje končal pri vrednosti 7161,15 točke.Zaradi hudega padca tečajev je newyorška borza sinoči že ob 21.30 po srednjeevropskem času zaustavila trgovanje. Delnice so se včeraj močno pocenile tudi v Frankfurtu in Londonu, medtem ko so borze v Latinski Ameriki zabeležile enega najbolj črnih dni v svoji zgodovini.
EU za pomoč pri obnovi cerkve sv. Frančiška Asiškega
01. 10. 1997 00.00
Evropska komisija bo za obnovo cerkve svetega Frančiška Asiškega v Italiji, ki je bila minuli teden močno poškodovana v potresu, namenila 100.000 ekujev. Pomoč, ki jo komisija namenja iz sklada za varovanje kulturne dediščine, je namenjena predvsem za obnovo uničenih fresk v tej cerkvi.
Potres v Indoneziji
29. 09. 1997 00.00
V silovitem potresu, ki je včeraj prizadel indonezijski otok Sulawesi, je po prvih in začasnih podatkih oblasti umrlo 17 ljudi, več kot 300 pa je ranjenih. Potres je porušil ali močno poškodoval na stotine hiš na prizadetem območju približno 1.500 kilometrov severovzhodno od Džakarte. Epicenter potresa z močjo 6. stopnje po Richterjevi lestvici je bil v bližini obalnega mesta Parepare na jugozahodu otoka, kjer je umrlo osem ljudi.