možgani
Možgani Iris Murdoch za raziskave
03. 08. 1999 08.56
Možgane preminule britanske pisateljice Iris Murdoch bodo uporabili za raziskovanje Alzheimerjeve bolezne, je dejal njen soprog John Bayley. Možgane so odstranili, preden so pisateljico upepelili, potem ko je tudi sama umrla zaradi Alzheimerjeve bolezni. Njeni možgani so shranjeni v neki bolnišnici v Cambridgu.
Minister poskušal narediti samomor
07. 07. 1999 08.59
Turški minister za gospodarske zadeve Hikmet Ulugbay je skušal danes narediti samomor, pri čemer je bil hudo ranjen, je poročala turška televizija. Ulugbay si je skušal vzeti življenje z revolverjem. Krogla je ministra zadela v brado in jezik, pri čemer pa možgani niso bili poškodovani, še poroča televizija. Sicer pa je Ulugbay od sredine junija do prejšnjega petek vodil pogajanja z delegacijo Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Minuli teden je bil za ministra izredno napet, saj je časopisje razkrilo dokument o pogajanjih med Turčijo in IMF, kar je sprožilo govorice o devalvaciji lire in vračanju zunanjega dolga Turčije.
Hoddlu popuščajo živci
01. 02. 1999 14.41
Izjave selektorja angleške nogometne reprezentance Glena Hoddla za sobotno izdajo časopisa The Times so, kot kaže, kaplja čez rob. Kritikam na račun selektorja se je sedaj pridružil tudi britanski premier Tony Blair.
Ptice pevke se učijo med spanjem
30. 12. 1998 08.32
Raziskovanje obnašanja ptic pevk daje odgovore na vprašanja, kako delujejo človeški možgani med spanjem, to pa bi lahko pomagalo ljudem pri učenju, trdijo raziskovalci iz univerze v Chicagu. Raziskave namreč kažejo, da mladi ščinkavci med spanjem ''utrjujejo note'', ki so jih čez dan slišali od staršev. Med dremežem tudi odrasli ščinkavci ponavljajo svoje pesmi. Znanstveniki so svoje izsledke objavili v najnovejši izdaji časopisa ''Science''. Doslej je sicer veljalo prepričanje, da se možgani med spanjem ne odzivajo na zunanje dražljaje. Toda Daniel Margoliash, izredni profesor biologije, je odkril povečano aktivnost, ki se med spanjem pojavlja v delu možganov ščinkavca, ki je povezan s petjem. ''Domnevamo, da ptica med dnevnim petjem zbira informacije o svojih poskusih, pesmih in kakovosti teh pesmi. Morda s pomočjo procesa, ki se odvija ponoči, celo vadi oziroma ponavlja svojo dnevno aktivnost. Po splošnem prepričanju sanje pomagajo pri učenju in sicer tako, da utrjujejo različne osvojene sheme, ki jih posameznik doživlja čez dan'', je še povedal Margoliash.
Že dojenčki znajo šteti
24. 12. 1998 08.41
Že štiri mesece stari dojenčki znajo šteti, trdi neka nemška otroška psihologinja. Njihovi možgani naj bi bili že tako razviti, da ločijo med dvema in tremi stvarmi, imajo pa tudi nekatera najosnovnejša matematična znanja. Ko so malčkom, starim pet mesecev, pokazali sliko z dvema točkama, so si jo dobro ogledali, nato pa so jim pokazali enako sliko s tremi točkami in zopet so si jo začeli natančno ogledovati. Ko pa so jim potem pokazali še sliko s šestimi točkami, razlike niso mogli več opaziti, saj možgani za prepoznavanje tako velikih razlik še niso bili dovolj razviti.
Izteka se razstava Body and the East v Moderni galeriji
21. 09. 1998 14.20
Razstava Body and the East v ljubljanski Moderni galeriji bo na ogled samo še do nedelje, 27. septembra. Gre za eno najbolje obiskanih mednarodnih razstav tega razstavišča, saj si jo je doslej ogledalo okrog 4500 obiskovalcev. Ob zaključku razstave bo nemški umetnik Via Lewandowsky v soboto, 26. septembra, ob 20. uri izvedel performans z naslovom Bi bil, prosim, tiho!
Glasba povečuje inteligenco
10. 05. 1998 09.41
Igranje kakega inštrumenta je po najnovejših raziskavah koristno tudi za možgane. Nemški znanstveniki so primerjali slike možganov izkušenih glasbenikov in oseb, ki nikoli niso igrale kak glasbeni inštrument. Odkrili so, da je možganska skorja (korteks) pianista za 25 odstotkov večja od korteksa človeka, ki se ne ukvarja z glasbo. Čim bolj zgodaj se nekdo začne učiti inštrument, tem bolj se bo razvil njegov korteks. Možgani obdelajo dražljaje, kot na primer glasbene note, kot t.i. tonotopske mape. Na teh mapah se nahajajo nevroni, ki prenašajo živčne impulze. Ker so glasbeni toni drugačni in bolj zapleteni od običajnih glasov, je potrebno več nevronov, da bi te tone obdelali.
Odkrili zapis, ki je v možganih odgovoren za disleksijo
11. 03. 1998 08.23
Znanstveniki so prvič uspeli določiti "nevrološki zapis", odgovoren za motnjo v možganih pri tistih ljudeh, ki imajo težave z branjem. S pomočjo občutljive tehnike skeniranja možganov so pri 30 ljudeh z normalno sposobnostjo branja in 30 ljudeh, ki imajo disleksijo, dobili slike in sheme gibanja možganov. Disleksija je stanje, ki slabi sposobnost smiselnega povezovanja črk. "Sheme gibanja možganov nam omogočajo trdne dokaze o motnji v tistih delih možganov, ki uravnavajo branje," je povedala dr. Sally E. Shaywitz. Med preučevanjem so znanstveniki uporabljali metodo, s pomočjo katere dobijo računalniške slike možganov v procesu razmišljanja, ko oseba bere ali opravlja druge naloge. Pri dislektikih so s to metodo ugotovili manjšo aktivnost v tistem delu možganov, ki povezuje sposobnost pisanja in delu, ki je odgovoren za govor. Zato pa so znanstveniki opazili večjo aktivnost v delu možganov, ki se imenuje predel Broca in je povezan z govorom. Možno je, da skušajo možgani z aktivnostjo v enem delu nadoknaditi bolj oslabljene funkcije v nekaterih drugih delih.