možganov
Humanitarna akcija za center Sonček
18. 12. 1999 16.17
V restavraciji portoroške Marine je bila sinoči skupna humanitarna akcija kluba Lions Istra Ankaran in Radia Capris. Lionsi so centru Sonček v Elerjih nad Ankaranom podarili računalnike in opremo v skupni vrednosti približno 1,5 milijona tolarjev, Radio Capris pa mu je ob svoji šestletnici delovanja za dokončanje bazena namenil ček v vrednosti 500.000 tolarjev.
Trening smuka odpovedan, Maier ima pretres možganov
10. 12. 1999 20.21
Tretji in zadnji trening moškega smuka za svetovni pokal v Val d'Iseru je bil zaradi megle, sneženja in vetra v zgornjem delu proge odpovedan.
Izidi lige NHL
28. 11. 1999 16.39
Izidi:
Tudi ptice jecljajo
24. 10. 1999 10.28
Ne jecljajo samo ljudje, temveč tudi ptice, trdijo ameriški znanstveniki. Po navedbah ameriškega časnika New Scientist bi lahko proučevanje ptičjega petja pripomoglo k novim načinom zdravljenja jecljanja pri ljudeh.
V slovenski pitni vodi preveč pesticidov
20. 10. 1999 20.24
Javni razpravi o kvaliteti pitne vode iz plastenk, ki so jo sredi avgusta sprožili Zeleni Gorenjske, se bo danes bržkone pridružila nova polemika. Revija Zdravje je organizirala testiranje vzorcev pitne vode, ki so jo obiskovalci sejma Narava Zdravje prinesli s seboj na ljubljansko sejmišče. Testiranje vzorcev te vode, ki jo vsak dan dobijo iz svojih pip, je pokazalo skrb zbujajoče rezultate.
New York napovedal vojno komarjem
10. 09. 1999 12.33
New York se v zadnjih dneh ubada s precej nenavadno nadlogo glede na zemljepisno lego mesta. Še pred tednom dni je novica o množicah komarjev, ki prenašajo hudo možgansko bolezen, minila skoraj neopaženo, po smrti treh ljudi pa je zadeva postala precej bolj resna. Najbolj noro mesto na svetu, kot mu radi pravijo domačini, je ob dobivanju bitke s kriminalom zdaj napovedalo pravo vojno komarjem, celotno območje mesta New York pa obletavajo helikopterji, iz katerih spuščajo insekticid.
Prva tableta brez nikotina za odvajanje od kajenja
26. 08. 1999 08.55
Tableta z imenom Zyban, ki zmanjša simptome pri odvajanju od kajenja, bo prišla na nemški trg v prvi polovici leta 2000. V ZDA so jo kupili že štirje milijoni ljudi, pri kliničnih poskusih pa se je tam po enem letu kajenja odvadilo dvakrat več ljudi kot pri nikotinskem obližu. Zanjo ne bo treba odšteti več kot za škatlico cigaret; prve tri dni je treba vzeti po eno tableto, potem pa sedem do dvanajst tednov po dve dnevno. Po podatkih strokovnjakov je kajenje na prvem mestu med vzroki smrti v Nemčiji, kjer vsako leto zaradi posledic kajenja umre več kot 111.000 ljudi. Izdelovalec tablete Zyban, GlaxoWellcom, ne zna natančno razložiti, kako zdravilo deluje. V njem vsebovana snov ''Bepropion'' v nekaterih delih možganov povzroči povišanje hormona dopamina, ki je zaslužen za občutek sreče, prav tako tudi poviša raven norardrenalina, zato lahko zmanjša željo po cigareti.
Zdravstveno stanje Mirana Rudana boljše
23. 08. 1999 20.56
Danes mineva dvajseti dan od hude prometne nesreče slovenskega glasbenika Mirana Rudana. Neuradno smo izvedeli, da je Rudanovo zdravstveno stanje boljše. Zdravniki so ga prestavili na travmatološki oddelek Kliničnega centra.
Otroci niso pametnejši zaradi poslušanja Mozartovih skladb
07. 08. 1999 08.26
Ameriška raziskovalca But Steele in John Bruer s fondacie McDonnel v St. Louisu menita, da trditev, da so otroci, če poslušajo skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, verjetno le mit. Ta mit o t.i. Mozartovem učinku, na podlagi katerega naj bi poslušanje Mozartovih skladb pripomoglo k hitrejšem razvoju možganov otrok mlajših od treh let, se je bliskovito razširil po objavi dveh študij kalifornijske univerze Irvine iz leta 1993 in 1995. V raziskavah, ki sta vključili srednješolce, so ugotovili, da se nekatere sposobnosti povečajo neposredno po poslušanju Mozartovih klavirskih sonat. Toda po mnenju Steela in Bruerja od poslušanja Mozarta ni nobenega posebnega učinka, saj lahko do istih rezultatov pride ob poslušanju katerekoli glasbe ali pa sploh nobene. Čeprav sta do potankosti ponovila postopek prvih dveh raziskav, nista dobila niti podobnih rezultatov, še več, sploh nista mogla dokazati nobenega tovrstnega učinka Mozartove glasbe. Steelova raziskava je objavljena v julijski številki revije Psychological Science, Bruerjea knjiga Mit prvih treh let (The Myth of the First Three Years) pa bo izšla v kratkem.
Pevec Miran Rudan še vedno v kritičnem stanju
05. 08. 1999 14.06
Zdravstveno stanje priljubljenega slovenskega glasbenika Mirana Rudana je še vedno kritično. Zaradi otekline, ki je nastala pri zlomu lobanjskih kosti in poškodbi možganov, ga na oddelku za intenzivno nego kirurške klinike ljubljanskega Kliničnega centra umetno vzdržujejo v nezavestnem stanju, je poročal Radio Slovenija. Na željo njegove družine zdravniško osebje za zdaj ne bo dajalo nobenih informacij.
Kofein ne povzroča odvisnosti
26. 03. 1999 08.13
Pri večini ljudi kofein ne povzroča odvisnosti, niti ne ogroža zdravja, je pokazala najnovejša študija, ki so jo objavili v Franciji. Po izidih raziskave, ki jo je financirala industrija kave, naj do tri skodelice kave na dan ne bi imele nikakršnega vpliva na del možganov, ki je odgovoren za nastanek odvisnosti, je poročala tiskovna agencija AP.
Kofein ne povzroča odvisnosti
26. 03. 1999 01.13
Pri večini ljudi kofein ne povzroča odvisnosti, niti ne ogroža zdravja, je pokazala najnovejša študija, ki so jo objavili v Franciji. Po izidih raziskave, ki jo je financirala industrija kave, naj do tri skodelice kave na dan ne bi imele nikakršnega vpliva na del možganov, ki je odgovoren za nastanek odvisnosti. Prav nasprotno - kofein naj bi lahko celo koristil, vsaj v primeru podgan.
Kobeljev na intenzivnem oddelku KC v komi
19. 03. 1999 17.07
Ruski skakalec Valerij Kobeljev, ki je hudo padel na kvalifikacijskem poletu v četrtek popoldne v Planici, je v komi na intenzivnem oddelku ljubljanskega Kliničnega centra. ''Še vedno je v kritičnem, vendar stabilnem stanju,'' je povedala dr. Adela Šteher.
Kobeljev ni v življenski nevarnosti
19. 03. 1999 07.38
Ruski skakalec Valerij Kobeljev, ki je nesrečno padel na včerajšnjih kvalifikacijah za današnjo tekmo za svetovni pokal v smučarskih poletih, je bil na podrobnih pregledih v ljubljanskem Kliničnem centru, kjer so ugotovili, da ni v življenjski nevarnosti. Ima pretres možganov, zvin vratne hrbtenice in udarce v ledveni del.
Tudi delfini niso tako nedolžni
15. 03. 1999 07.20
Delfini navezujejo zapletene družbene odnose, podobne človeškim, med njimi pa je najti celo politike, trdijo znanstveniki. Med raziskovanjem v zalivu Shark Bay na zahodu Avstralije so znanstveniki odkrili, da samci ene od vrst delfinov v jatah s prek 400 živalmi navezujejo družbene odnose na dveh ravneh. Večina jih spoštuje trdne vezi, nekateri pa znajo v hipu pozabiti na zvestobo. Videti je, da družbeno kolesje te vrste poganja zapleten sistem vezi s političnim ozadjem, pravi profesor morske biologije na univerzi Darmouth v zvezni državi Massachusetts Richard Connor, ki je s sodelavci odkril, da je 14 delfinov v opazovani jati na mah zavrglo prijateljstva, da bi se pridružili izstopajočim posameznikom v ''superzavezništvu,'' ki potuje do tri kilometre daleč, da bi tekmovalo z manjšimi in konzervativnejšimi skupinami. Čeprav posamezni delfini lahko ostanejo skupaj do dvajset let, se lahko skupine po besedah znanstvenikov izoblikujejo tudi zaradi sodelovanja - iz obrambe ali pred napadom - in zdržijo več let. Ker imajo le ljudje večji odstotek možganov v primerjavi s celim telesom, lahko sklepamo, da so družbeni odnosi povezani z velikostjo možganov, pišejo znanstveniki v poročilu, objavljenem v britanski reviji Nature.
Millennium obeta revolucijo v računalništvu
05. 03. 1999 15.12
Pri Microsoftu so leta 1996 začeli ambiciozni raziskovalni projekt, imenovan Millennium, ki naj bi revolucioniral računalništvo, kot ga poznamo zdaj. Cilj projekta je poenostaviti porazdeljeno računalništvo - pri katerem so kalkulacije razdeljene med več računalniki - tako da bi bilo to enako preprosto, kot če bi bile kalkulacije opravljene v enem samem namiznem računalniku. Če bo Millennium uspešen, bo preobrazil računalništvo, da bo bolj oponašalo delovanje človeških možganov, ki iz ozadja distribuirajo informacije na izjemno kompleksen, vendar učinkovit način. Microsoft namerava vključiti rezultate projekta Millennium v svoje izdelke v naslednjih nekaj letih.
Tek naj bi krepil možgane
24. 02. 1999 07.08
Raziskave, ki jih je izvedel Inštitut za biološke študije kalifornijske univerze La Jolla, so pokazale, da bi tek lahko vplival na krepitev možganov. Pri laboratorijskih miših, ki so po želji lahko tekale po valju, so znanstveniki opazili precejšen porast rasti novih možganskih celic v delu možganov, ki so odgovorni za učenje in pomnjenje. Tega niso opazili pri miših, ki niso ''trenirale''. Znanstveniki zdaj poskušajo ugotoviti, ali miši zaradi novih celic lahko postanejo pametnejše. To pa še ne pomeni, da ima jogging lahko podobne posledice tudi pri ljudeh, so zapisali v ameriški reviji Nature Neuroscience.
Ptice zmorejo spati in biti budne - hkrati
21. 02. 1999 08.43
Razen tega, da letijo, imajo ptice še eno sposobnost, ki jim jo lahko zavidamo - spijo lahko z enim odprtim očesom in z eno budno polovico možganov, so ugotovili znanstveniki. Pojav se imenuje unihemisferni sen počasnih valov (unihemispheric slow-wave sleep - USWS), ki pticam omogoča, da med spanjem pravočasno opazijo roparice. ''Ptice se lahko odločijo, ali bodo imele budno eno polovico možganov ali pa omogočile spanje obema polovicama,'' je povedal Niles Rattenborg, behavioristični nevrofiziolog z univerze v Terre Haute v ameriški zvezni državi Indiana. Skupaj s svojimi kolegi je prepričan, da so rezultati njihove raziskave, objavljeni v znanstvenem časopisu Nature, prvi dokaz o tem, da lahko živali obenem nadzorujejo sen in budnost v različnih delih možganov. Delfini, tjulni in morske krave imajo prav tako USWS, ki jim omogoča spanje, hkrati pa lahko priplavajo na površino po zrak. Rattenborg pa pri tem dodaja, da lahko ptice to nadzorujejo s svojo voljo.
Ptice pevke se učijo med spanjem
30. 12. 1998 08.32
Raziskovanje obnašanja ptic pevk daje odgovore na vprašanja, kako delujejo človeški možgani med spanjem, to pa bi lahko pomagalo ljudem pri učenju, trdijo raziskovalci iz univerze v Chicagu. Raziskave namreč kažejo, da mladi ščinkavci med spanjem ''utrjujejo note'', ki so jih čez dan slišali od staršev. Med dremežem tudi odrasli ščinkavci ponavljajo svoje pesmi. Znanstveniki so svoje izsledke objavili v najnovejši izdaji časopisa ''Science''. Doslej je sicer veljalo prepričanje, da se možgani med spanjem ne odzivajo na zunanje dražljaje. Toda Daniel Margoliash, izredni profesor biologije, je odkril povečano aktivnost, ki se med spanjem pojavlja v delu možganov ščinkavca, ki je povezan s petjem. ''Domnevamo, da ptica med dnevnim petjem zbira informacije o svojih poskusih, pesmih in kakovosti teh pesmi. Morda s pomočjo procesa, ki se odvija ponoči, celo vadi oziroma ponavlja svojo dnevno aktivnost. Po splošnem prepričanju sanje pomagajo pri učenju in sicer tako, da utrjujejo različne osvojene sheme, ki jih posameznik doživlja čez dan'', je še povedal Margoliash.
Vročekrvni princ bo moral globoko seči v žep
13. 12. 1998 09.43
Hannovrski princ Ernst August bo moral odšteti kar čedno vsoto denarja fotografu, ki se ga je lotil z dežnikom, potem ko ga je skušal fotografirati skupaj z monaško princeso Carolino. Sodišče je presodilo, da mu mora princ zaradi poškodb plačati 15.000 nemških mark, pred tem pa se je moral ločiti že od 90.000 mark, ki jih je fotografu plačal za umik tožbe za namerni napad. Bojeviti princ bo moral poravnati tudi stroške sodišča v višini 3400 mark. Fotograf Karsten Thuernau jo je odnesel z zlomljenim nosom, pretresom možganov in modricami, ko ga je princ sedem minut pretepal z dežnikom. Skupil jo je pred prinčevim posestvom blizu Hannovra v noči 11. januarja. Princ vztraja pri trditvi, da ni hotel udariti fotografa, ampak le njegovo kamero.
Tudi živali naj bi trpele za avtizmom
04. 11. 1998 07.30
Skupina ameriških in francoskih nevrologov je v reviji New Scientist nedavno objavila rezultate raziskave, ki je pokazala, da tudi živali trpijo za avtizmom. Strokovnjaki s pariške univerze Pierra in Marie Currie, univerze v Rouenu in newyorškega Medical College so ugotovili, da ima vrsta morskih prašičkov, poimenovanih GS, iste nevrološke anomalije kot nekateri pacienti, ki bolehajo za avtizmom. Tudi obnašanje teh živali je tipično za avtizem.
Izteka se razstava Body and the East v Moderni galeriji
21. 09. 1998 14.20
Razstava Body and the East v ljubljanski Moderni galeriji bo na ogled samo še do nedelje, 27. septembra. Gre za eno najbolje obiskanih mednarodnih razstav tega razstavišča, saj si jo je doslej ogledalo okrog 4500 obiskovalcev. Ob zaključku razstave bo nemški umetnik Via Lewandowsky v soboto, 26. septembra, ob 20. uri izvedel performans z naslovom Bi bil, prosim, tiho!
Pod hipnozo naj bi ubil Arafata
27. 08. 1998 07.54
Izraelski časnik Haretz je v sredo objavil vest, da je Izrael pred 30 leti skušal ubiti voditelja PLO Jaserja Arafata, in sicer tako, da je s hipnozo pripravljal nekega palestinskega zapornika, da bi nanj izvedel napad. Izraelska obveščevalna služba Mosad naj bi leta 1968 na nekem zaporniku, pripadniku gibanja Fatah, izvajala ''pranje možganov''. Skušali so ga prepričati, da je uboj Jaserja Arafata dober za Fatah. 28-letni zapornik po imenu Fathi z Zahodnega brega je vadil streljanje na podobo Jaserja Arafata, tako da bi v primeru, če bi se kdaj znašel v bližini palestinskega voditelja nanj brez oklevanja streljal. Vendar Fathi ni bil neumen in se je ves čas pretvarjal, da se podreja ukazom, kakor hitro pa so ga vtihotapili v eno od arabskih držav, se je predal policiji. Ta zarota je dala kasneje zamisel za ameriški film ''Mandžurski kandidat'' o ameriških vojakih, ki so jim v ujetništvu v Severni Koreji ''prali možgane'', da bi ubili ameriškega predsednika.
Odkrili 4.500 let stare grobove
04. 08. 1998 14.35
Arheologi so v Egiptu odkrili 4.500 let stare grobove delavcev, ki so sodelovali pri gradnji piramid v Gizi. V 20 grobovih je bilo šest skeletov in nekaj lončenih posod, so v ponedeljek poročali lokalni časopisi. Vodja odprave Zahi Hawas je izjavil, da so najdbe iz časa četrte dinastije starega kraljestva (2575-2465 p.n.št.).
Glasba povečuje inteligenco
10. 05. 1998 09.41
Igranje kakega inštrumenta je po najnovejših raziskavah koristno tudi za možgane. Nemški znanstveniki so primerjali slike možganov izkušenih glasbenikov in oseb, ki nikoli niso igrale kak glasbeni inštrument. Odkrili so, da je možganska skorja (korteks) pianista za 25 odstotkov večja od korteksa človeka, ki se ne ukvarja z glasbo. Čim bolj zgodaj se nekdo začne učiti inštrument, tem bolj se bo razvil njegov korteks. Možgani obdelajo dražljaje, kot na primer glasbene note, kot t.i. tonotopske mape. Na teh mapah se nahajajo nevroni, ki prenašajo živčne impulze. Ker so glasbeni toni drugačni in bolj zapleteni od običajnih glasov, je potrebno več nevronov, da bi te tone obdelali.
Odkrili zapis, ki je v možganih odgovoren za disleksijo
11. 03. 1998 08.23
Znanstveniki so prvič uspeli določiti "nevrološki zapis", odgovoren za motnjo v možganih pri tistih ljudeh, ki imajo težave z branjem. S pomočjo občutljive tehnike skeniranja možganov so pri 30 ljudeh z normalno sposobnostjo branja in 30 ljudeh, ki imajo disleksijo, dobili slike in sheme gibanja možganov. Disleksija je stanje, ki slabi sposobnost smiselnega povezovanja črk. "Sheme gibanja možganov nam omogočajo trdne dokaze o motnji v tistih delih možganov, ki uravnavajo branje," je povedala dr. Sally E. Shaywitz. Med preučevanjem so znanstveniki uporabljali metodo, s pomočjo katere dobijo računalniške slike možganov v procesu razmišljanja, ko oseba bere ali opravlja druge naloge. Pri dislektikih so s to metodo ugotovili manjšo aktivnost v tistem delu možganov, ki povezuje sposobnost pisanja in delu, ki je odgovoren za govor. Zato pa so znanstveniki opazili večjo aktivnost v delu možganov, ki se imenuje predel Broca in je povezan z govorom. Možno je, da skušajo možgani z aktivnostjo v enem delu nadoknaditi bolj oslabljene funkcije v nekaterih drugih delih.
Liz Taylor odpustili iz bolnišnice
09. 03. 1998 17.44
Ameriško igralko Elizabeth Taylor so po desetih dneh odpustili iz bolnišnice v Los Angelesu, kjer so jo sprejeli, ko si je na svoj 66. rojstni dan med padcem poškodovala bok in hrbet.
Maierjev nastop v superveleslalomu vprašljiv
13. 02. 1998 09.04
Nastop avstrijskega smučarja Hermanna Maierja, ki je spektakularno padel na današnjem smuku, na sobotnem superveleslalomu je vprašljiv. Maier je dobil hud udarec v ramo in koleno, toži pa tudi zaradi glavobola, čeprav pretresa možganov nima. Odločitev, ali bo Maier nastopil, je treba sprejeti do izteka prijavnega časa za superveleslalom, to je uro po končanem kombinacijskem smuku. Hermann Maier je v letošnji sezoni v svetovnem pokalu dosegel 10 zmag, v superveleslalomu pa je dobil prav vse tekme.
Paul Kariya ne bo nastopil na ZOI
12. 02. 1998 12.19
Z olimpijskim nastopom kanadskega profesionalnega hopkejskega zvezdnika Paula Kariye ne bo nič. Vodja kanadske olimpijske reprezentance Bob Clarke je danes povedal, da so mu zdravniki prepovedali odpotovati na Japonsko.