možina

Na internistični prvi pomoči UKC Ljubljana porast bolnikov, čakajo tudi na hodniku
25. 10. 2023 17.27
Na internistični prvi pomoči Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana te dni beležijo povečane obremenitve. Zaradi velikega števila bolnih, ki se nanje obračajo po pomoč, so se že minuli konec tedna zapolnile vse posteljne kapacitete na interni kliniki. Večino časa po vsaj 10 bolnikov zato čaka na hodnikih.

Duševno zdravje: 'V Sloveniji ni sistematične kontrole kvalitete storitev'
16. 10. 2023 18.15
Nedavno so predstavniki kliničnih psihologov, psihiatrov in pedopsihiatrov izrazili zaskrbljenost glede informacij o predlogu zakona o psihoterapiji. Menijo, da je ministrstvo njihovo strokovno mnenje pri pripravi predloga zakona popolnoma zaobšlo in ugodilo zasebnim interesom izvajalcev psihoterapije izven zdravstva. "V sistem regulacije naj bi bili pripuščeni tudi psihoterapevtski pristopi, ki nimajo znanstvene podlage ali ki so celo dokazano škodljivi, poleg tega pa še ideologija, ki je izrazito izločevalna in ne sprejema, denimo, ustavno zagotovljene pravice do splava in pravic članov skupnosti LGBTQ," so zapisali. Strokovnjaki, ki delajo zunaj zdravstva, pravijo, da gre za enostranske in obtožujoče izjave ter opozarjajo, da v Sloveniji ni sistematične kontrole kvalitete storitev – ne le psihoterapevtov, pač pa tudi psihiatrov in kliničnih psihologov.

Bi stanje na področju psihoterapije uredila Psihoterapevtska zbornica?
08. 10. 2023 15.18
Psihoterapevti, ki delujejo zunaj zdravstva, so v okviru Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje (SZPS) pripravili predlog zakona o psihoterapiji, ki bi področje psihoterapije pri nas uredil tako, da bi opredelil psihoterapijo kot samostojni poklic. Še ena ključnih sprememb, za katero si prizadevajo psihoterapevti, pa je ustanovitev Psihoterapevtske zbornice. Klinični psihologi in psihiatri medtem ideji o zbornici nasprotujejo.

Vojna med zdravstveno in zunajzdravstveno stroko: kaj je psihoterapija?
04. 10. 2023 08.00
V Sloveniji se trenutno bije bitka med na eni strani psihiatri in kliničnimi psihologi, ki pravijo, da so zgolj oni usposobljeni za izvajanje psihoterapije, in na drugi strani psihoterapevti, ki so se več let na teološki fakulteti, Univerzi Sigmunda Freuda ali prek Slovenske krovne zveze za psihoterapijo izobraževali zunaj zdravstva. Kamen spotike predstavlja že sama definicija psihoterapije, se pa obe strani strinjata, da je treba izločiti šarlatane. Kako? Poglejmo njihove predloge.

Kako izobraženi so strokovnjaki, ki v Sloveniji izvajajo psihoterapijo?
24. 09. 2023 07.00
Zlasti zadnje čase poslušamo, da je področje psihoterapije v Sloveniji povsem neurejeno – poklic psihoterapevta ni uradno priznan. Psihoterapijo tako lahko izvaja pravzaprav vsak, prav zato je treba paziti, na koga se obrnemo. In kako izvajalci psihoterapije pridobijo kompetence? Psihiatri po Medicinski fakulteti opravijo specializacijo iz psihiatrije, psihologi po končani Filozofski fakulteti opravijo specializacijo za klinično psihologijo, magistri zakonskih in družinskih študijev zaključijo program na Teološki fakulteti, magistri psihoterapevtske znanosti pa na Univerzi Sigmunda Freuda.

Zakon o psihoterapiji: kdo so člani delovne skupine?
20. 09. 2023 08.43
Dobro znano je, da področje psihoterapije pri nas ni urejeno, prav zato je v pripravi predlog zakona, ki bo to področje urejal. V delovno skupino za pripravo ključnih vsebinskih izhodišč je vključenih 39 članov. Na ministrstvu pravijo, da je delovna skupina sestavljena zelo široko, saj so želeli vključiti vse deležnike na področju psihoterapije. Vendar pa s trenutno sestavo ni zadovoljna niti zdravstvena niti zunajzdravstvena stran članov skupine.

'Priti do psihoterapije na napotnico je podobno zadetku na loteriji'
18. 09. 2023 10.02
Strokovnjaki s področja duševnega zdravja se strinjajo, da jih je premalo. Nizko število strokovnjakov pa vodi v absurdno dolge čakalne vrste. "Priti do psihoterapije, ki je plačana iz javnih sredstev, je podobno zadetku na loteriji," pravijo na SFU Ljubljana. Na dostopnost pomoči vpliva tudi zakonodaja, ki na področju psihoterapije še zdaleč ni urejena. Opaziti pa je tudi neverjeten porast medikalizacije – medtem ko je bilo leta 2006 predpisanih nekaj več kot 348.000 antidepresivov, jih je bilo leta 2022 več kot 651.000.

Tožilec Jože Kozina: Zakon dovoljuje 20 načinov ubijanja
08. 09. 2023 10.03
Jože Kozina je tisti tožilec, ki je za zapahe prvi spravil tajkune, tožilec, ki je pred sodiščem dokazal, da so lahko menedžerski prevzemi kazniva dejanja. Naš gost Popkasta je bil na dan, ko so v Strasbourgu izrekli razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v enem izmed primerov, kjer je bil tožilec. Na sodišče se je obrnil Igor Bavčar, ki je bil zaradi zadeve Istrabenz obsojen na zaporno kazen.

Komisija podprla kandidaturo Đorđevića za predsednika vrhovnega sodišča
19. 01. 2023 12.19
Mandatno-volilna komisija je podprla kandidaturo Miodraga Đorđevića za mesto predsednika vrhovnega sodišča. O njegovem imenovanju bo DZ odločal prihodnji teden. Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je ob tem napovedala, da bo v DZ kmalu predlog zakonskih rešitev, s katerimi bi politiko umaknili iz postopkov imenovanja vrhovnih sodnikov.

'Urgentni centri postajajo zasilni zdravstveni domovi'
07. 01. 2023 19.28
Izrednih razmer ne ustvarjamo, temveč jih skušamo obvladovati, so se na besede zdravstvenega ministra Bešiča Loredana, "da izredne razmere v zdravstvu nalašč ustvarjajo interesne skupine", odzvali v UKC Ljubljana. Opozorili so, da se soočajo s kadrovsko stisko, a da so že sprejeli več ukrepov za omilitev razmer. Občasno v vseh bolnišnicah po državi zmanjkuje postelj, urgentni centri postajajo zasilni zdravstveni domovi, pa opozarjajo v Slovenskem zdravniškem društvu.

Gneča na urgencah: 'premajhne' čakalnice in pomanjkanje stolov
28. 12. 2022 20.32
Slovenske urgence pokajo po šivih, kar občutijo tako bolniki kot zaposleni. "Vse gravitira na nas, čakalnica je premajhna, prostih stolov ni," problematiko izpostavljajo zdravniški delavci, medtem ko ljudem, ki morajo prenočiti tam, delijo odeje. Na ministrstvu za zdravje pravijo, da rešitve iščejo že od začetka mandata.

Bolniki na ljubljanski urgenci na posteljo čakajo tudi 36 ur in več
27. 12. 2022 19.51
Še nikoli ni bilo tako hudo, težave pa se še stopnjujejo, opozarjajo na dveh največjih urgencah v državi, kjer te dni podirajo rekorde v številu obravnavanih bolnikov. Mariborsko urgenco je denimo samo na božič obiskalo več kot 300 ljudi, Splošno nujno medicinsko pomoč v Ljubljani pa v času praznikov 55 odstotkov bolnikov več kot leto prej. Žal pa bi več kot polovica teh ljudi, celo dve tretjini, lahko poiskala pomoč v primarnem zdravstvu, ocenjujejo na urgencah. Po drugi strani so morali denimo na ljubljanski internistični prvi pomoči ta mesec zaradi prevelikega dotoka bolnikov, premalo prostih postelj in osebja celo aktivirati protokol za množične nesreče.

Regulacija psihoterapije kot samostojnega poklica bi šarlatanom zavezala roke
11. 09. 2022 09.46
Da se na psihoterapijo v javnem zdravstvenem sistemu čaka od enega do dveh let, je nesprejemljivo. To preprosto pomeni, da psihoterapija duševnim bolnikom ni dostopna, opozarjajo v Slovenskem združenju za psihoterapijo in svetovanje. Že vse od leta 2018 si prizadevajo za zakonsko ureditev psihoterapije v Sloveniji, ki bi končno omogočila pacientom dostop do kakovostne psihoterapije, a na ministrstvu za zdravje doslej ni bilo posluha. Bo z novim zdravstvenim ministrom Slovenija po vzoru Avstrije in Nemčije vendarle uredila psihoterapijo kot samostojen poklic ali bo dostop do psihoterapije še vedno ostal brez nadzora in prostor za razne šarlatane?

ZD Ljubljana glede pritiska na urgenco: Ukinja se dvostopenjska obravnava
01. 09. 2022 09.02
Iz UKC Ljubljana so sporočili, da je s 1. septembrom splošna nujna medicinska pomoč ZD Ljubljana spremenila dosedanji način dela, s čimer naj bi se povečal pritisk na že preobremenjene urgentne ambulante. Vodja internistične prve pomoči Hugon Možina ocenjuje, da bi pri njih lahko dnevno obravnavali 15–20 dodatnih bolnikov, na infekcijski kliniki pa opozarjajo, da se soočajo s hudo prostorsko stisko in da bo ta ukrep še poslabšal stanje. ZD Ljubljana v odzivu navaja, da se za bolnike ne spreminja nič in da so spremembe v njihovo dobro.

Možina, Marinova in Kavčič odpoklicani iz nadzornega sveta Mladinske knjige
18. 08. 2022 16.19
Delničarji Mladinske knjige so še pred iztekom mandata odpoklicali dosedanje člane nadzornega sveta Nino Marin, Jožeta Možino in Petra Kavčiča ter za dobo štirih let na njihova mesta imenovali Tajo Kuhar, Duška Kosa in Mileno Fornazarič. Obenem so sprejeli sklep, da bilančni dobiček družbe ostane nerazporejen.

Vlade gredo, kadri ostajajo
04. 05. 2022 06.20
Kadrovski vrtiljak na neskončni pogon še posebej zaznamuje obdobja pred in po volitvah. To je čas, ko je vsaka dosedanja vlada poskrbela za zaposlitev bolj ali manj zvestih uslužbencev v državnih podsistemih, ki bodo na položajih ostali tudi po zamenjavi na ministrskih položajih. V zadnjem mesecu so bili objavljeni številni razpisi ministrstev, prišlo je tudi do imenovanja novih veleposlanikov in še nekaterih drugih sprememb. Opozicija je v mandatu odhajajoče vlade vztrajno opozarjala na visoko intenzivnost te prakse, v LMŠ so celo izračunali, da naj bi Janševa vlada v povprečju celo izvajala dve kadrovski menjavi na dan.

Nov val kadrovanja: 30 novih delovnih mest na ministrstvih
29. 04. 2022 19.12
Tik pred menjavo oblasti nov val kadrovanja. V zadnjih dveh tednih so ministrstva razpisala kar 30 novih delovnih mest, ministrstvo za okolje samo v zadnjih dveh dneh dvanajst. Za nekatere je med drugimi sporno tudi imenovanje novinarja in urednika nacionalne televizije Jožeta Možine v nadzorni svet Mladinske knjige. V nadzornem svetu tega podjetja, v večinski lasti DUTB, bo tudi nekdanja pripravnica premierjevega odvetnika in neizvršnega direktorja DUTB Francija Matoza. V združenju nadzornikov so do teh imenovanj kritični: "Država, ki upravlja z našim skupnim premoženjem, bi morala z imenovanji kompetentnih ljudi zviševati standarde, ne pa jih nižati."

Možina, Pirc in Marinova novi člani nadzornega sveta Mladinske knjige
28. 04. 2022 17.08
Delničarji družbe Mladinska knjiga Založba so na predlog večinskega delničarja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) na skupščini z mesta člana nadzornega sveta odpoklicali Andreja Božiča. Ob tem so za obdobje štirih let za člane nadzornega sveta imenovali Mateja Pirca, Jožeta Možino in Nino Marin.

Jože Možina v nadzorni svet Mladinske knjige?
21. 03. 2022 13.51
Delničarji Mladinske knjige založbe, d. d., bodo 28. aprila odločali o novih nadzornikih. Med njimi se mesto člana nadzornega sveta obeta tudi Jožetu Možini.

Stanovalci zavrnili poslovne cene ogrevanja in pristali na sistemu zasilne oskrbe
12. 01. 2022 19.59
Astronomske cene ogrevanja, v višini tudi do 300 evrov na mesec, so val ogorčenja sprožile marsikje po Sloveniji. V Domžalah si domačini, da se ne bi soočili s katastrofo, položnic ne upajo niti odpreti. So pa se v eni od sosesk, ker niso več želeli plačevati poslovne cene ogrevanja, soočili z upravnikom SPL. Ker v stanovanjih živijo in ne poslujejo, zahtevajo nižjo ceno gospodinjskega odjema. Zdaj pa so pristali na sistemu zasilne oskrbe, ki je kar štirikrat dražji.

Absurdno dolge čakalne vrste, neurejena zakonodaja in čedalje več zdravil
10. 10. 2021 08.05
V Sloveniji imamo manj strokovnjakov s področja duševnega zdravja, kot je povprečje EU. Nizko število strokovnjakov pa vodi v "absurdno" dolge čakalne vrste. Na dostopnost pomoči, ki je v času pandemije postala še bolj potrebna, vpliva tudi zakonodaja, ki na področju psihoterapije še zdaleč ni urejena. "Priti do psihoterapije, ki je plačana iz javnih sredstev, je podobno zadetku na loteriji," pravijo na SFU Ljubljana in dodajajo, da veliko ljudi prehitro dobi diagnozo duševnih motenj. Klinični psihologi na drugi strani opozarjajo, da lahko prav zaradi neurejene zakonodaje psihoterapijo izvaja "čisto vsak", za morebitne napake pa zakonsko ni odgovoren.

Hitro testiranje po novem plačljivo, cena testa od 10 do 12 evrov
22. 08. 2021 19.11
Od ponedeljka bo hitro testiranje plačljivo, razen za zaposlene v poklicih, kjer je upoštevanje pogoja PCT obvezno. Stalo bo od 10 do 12 evrov, potrdilo o negativnem izvidu testa boste lahko prejeli na lokaciji testiranja, po elektronski pošti ali na portalu Zvem. Tisti, ki so upravičeni do brezplačnega testiranja, pa bodo to morali dokazati s potrdilom delodajalca. In čeprav so na ministrstvu za zdravje minuli teden zatrjevali, da pogoj PCT ne bo obvezen za starše, ki bodo prišli po otroke v šolo ali vrtec, odlok narekuje drugače.

Epidemija daljša vrste na urgenci: na obravnavo čakala kar 16 ur
05. 08. 2021 21.03
Ena od naših gledalk je z možem na internistični prvi pomoči urgentnega bloka ljubljanskega kliničnega centra na obravnavo čakala kar 16 ur, urgenco pa zapustila šele po 24 urah. Primer ni osamljen. V primerjavi z letom 2019 se je povprečna čakalna doba na Internistični prvi pomoči (IPP) z ene podaljšala na dve uri. Glavni krivec naj bi bila epidemija – pomoč na urgenci namreč išče veliko pacientov, ki med epidemijo niso mogli do zdravnika, zdaj pa se jim je stanje poslabšalo.

Strokovnjaki, ki to niso: izguba denarja, predvsem pa časa
16. 06. 2021 09.05
Potreba po pomoči narašča, hkrati pa se pojavlja tudi čedalje več "strokovnjakov", ki to niso. Če svoje duševno zdravje položimo v roke šarlatana, se lahko naša stiska še stopnjuje, utrpimo lahko tudi finančne izgube. Čeprav si vse več ljudi upa poiskati pomoč, nekatere raziskave kažejo, da je obiskovanje psihoterapije še vedno precej stigmatizirano. S strokovnjaki na področju mentalnega zdravja smo se pogovorili o nasvetih influencerjev in knjig za samopomoč, vprašali pa smo tudi, kako "prebroditi" napad tesnobnosti.

Osumljeni pripravil obsežen seznam z imeni in lokacijami napada
29. 04. 2021 17.53
Policija je na domu 20-letnika, ki je načrtoval množični poboj, našla natančen seznam na več deset straneh. Na njem pa imena nekdanjih sošolcev in pedagogov, kako so ga prizadeli, ter lokacije napada, med katerimi se je znašla tudi bazilika Marije Pomagaj na Brezjah. Podobno tragedijo smo v Sloveniji, tudi s pomočjo ameriških obveščevalcev, preprečili pred leti. Šlo je za osnovnošolca, ki je več let trpel ustrahovanje in nasilje. Strokovnjaki tako opozarjajo, da si pred medvrstniškim nasiljem ne smemo zatiskati oči.

'Če bi bil virus bolj smrtonosen, bi bilo manj dilem'
24. 03. 2021 20.22
Širjenje novega koronavirusa omogoča omrežje 5G, ki slabi imunski sistem. Za vsem stoji ameriški milijarder Bill Gates, ki želi s cepljenjem ljudem vstaviti mikročip, da bi zasužnjil svet, pandemija je zarota farmacevtske industrije, virus sploh ne obstaja. Gre le za nekaj od številnih teorij zarot, ki se v zadnjem letu množijo skoraj tako hitro kot virus. Vzrok za to je preprost. Ljudje ob negotovosti, v kakršno nas je pahnila pandemija, izgubijo nujno potreben občutek varnosti. Zato iščejo odgovore, na katere bi se oprli, čeprav gre za zelo poenostavljene teorije zarote. V ozadju je že več desetletij trajajoč razkroj zaupanja v naši družbi, ki ga je virus samo še poglobil.

Ljubljanski UKC se pripravlja na tretji val, v mariborskem 95.000 obravnav manj kot lani
07. 01. 2021 15.47
UKC Ljubljana te dni beleži več kot 50-odstoten porast prihodov v urgentno internistično ambulanto, ob tem pa se pripravlja na tretji val epidemije covida-19, je dejal generalni direktor zavoda Janez Poklukar. Opozoril je na pomanjkanje kadra s področja zdravstvene nege. Meni, da bi bilo treba v državi racionalizirati kadrovske vire v zdravstvu.

Janša v povprečju na mesec postavil 124 ljudi, Šarec 88
16. 12. 2020 06.04
Janšev kadrovski števec se je v devetih mesecih zavrtel za 1117 imenovanj in 395 razrešitev. Šarčev v 18 mesecih, kolikor je trajal mandat njegove vlade, 1599-krat zaradi imenovanj in 440-krat zaradi razrešitev. To je epilog analize Dejstev o kadrovanju aktualne in prejšnje vlade strank SDS, LMŠ, SD, SMC, NSi, SAB in DeSUS. Številke bomo v prihodnjih dneh dali v kontekst ter jim nadeli imena in priimke. Če je oblikovanje ekip legitimna pravica vsake vlade, menjava direktorjev prve politične linije pričakovana, pa je poseg v strokovna delovna mesta celo s spremembo aktov nedopusten, saj z nameščanjem političnih izbrancev, ki večinoma niso strokovnjaki, dopušča demontažo osrednjih nacionalnih institucij. S konkretnim primerom bomo podkrepili, kako moč pozicij nevarno zažira pore družbe, ki si jih podjarmi politika. Od gospodarstva, Policije, do kulture. Povsod so številke menjav izjemno visoke, za temi številkami so zgodbe in je denar.

1813 novih okužb, delež pozitivnih testov 28-odstoten
11. 12. 2020 08.43
V četrtek so potrdili 1813 novih okužb, kar je nekaj manj kot v sredo (1849). Opravili so 6453 testov, delež okuženih je 28-odstoten. Umrlo je 49 oseb. V bolnišnicah se zdravi 1268 oseb, na intenzivni negi pa je 196 pacientov. Iz bolnišnic so odpustili 113 oseb.

Kako tudi zdaj, ko smo omejeni na dom in bližnjo okolico, ostati dobre volje?
21. 11. 2020 17.14
Izgube služb, napetosti v odnosih, negotova prihodnost. Stiske ljudi se v spremenjenih okoliščinah vse bolj poglabljajo, kar potrjujejo tudi podatki NIJZ o strmem porastu predpisanih antidepresivov tako v prvem kot v drugem valu epidemije. Pri nekaterih je stanje resno in brez pomoči strokovnjakov ter zdravil ne gre. Kaj pa lahko naredimo ostali, ko se zbudimo v siv dan, ki se ga več ne veselimo? Ali obstajajo načini, da bi vendarle lahko bili tudi v svetu, ki se je za vse nas močno skrčil in omejil na stanovanje ter bližnjo okolico, dobre volje in se veselili novega jutra?