moderne
V Moskvi doprsni kip Herbersteinu
31. 10. 2000 00.00
V Moskvi bodo v atriju Vseruske državne knjižnice tuje literature na ulici Nikolo-Jamskaja 1 danes na posebni slovesnosti odkrili doprsni kip našemu rojaku Žigi Herbersteinu. Kip je delo Grigorija Potockega. Ob tej priložnosti bodo predstavili tudi dvojezično knjigo o Herbersteinu. Njeni avtorji so Anna Horoškevič, Andrej Lenarčič in Jožko Šavli. Po odkritju bo kulturni program, v katerem bo 13-članski zbor moskovskega Konservatorija izvedel dva madrigala Jacobusa Gallusa.
Kdo bo gostitelj Manifeste 4?
28. 10. 2000 00.00
Četrti evropski bienale sodobne umetnosti Manifesta 4 bo leta 2002, v ožjem izboru za gostitelja pa sta poljska Varšava in nemški Frankfurt. Nacionalni koordinator Manifeste 3, kustos ljubljanske Moderne galerije Igor Zabel je sporočil, so člani mednarodnega odbora Manifeste obiskali že obe mesti, ki se potegujeta za prireditev. Obe mesti so ocenili kot izjemno zanimivi potencialni prizorišči omenjene odprte in nomadske prireditve, ki je v svoji tretji izdaji letos gostovala v Ljubljani.
Manifesta dela obračune
30. 09. 2000 00.00
Evropski bienale sodobne umetnosti Manifesta 3 je od 23. junija do 24. septembra v štirih ljubljanskih razstaviščih, na devetih mestnih lokacijah in prek TV Slovenija predstavil 59 umetnikov in skupin vseh generacij, a večinoma mlajših. V novinarskem središču so v tem času registrirali 651 novinarjev, od tega 463 tujih. Statistika, ki sta jo posredovala Cankarjev dom in organizacijski odbor za izvedbo Manifeste 3, kaže, da je bilo akreditiranih tujih novinarjev 12 odstotkov več kot med osamosvojitvijo Slovenije in 33 odstotkov več kot med obiskom ameriškega predsednika Billa Clintona v Sloveniji. Obiskovalcev so našteli sedem tisoč. Zaradi izjemnega odziva tujih medijev in dobrega obiska tujcev so organizatorji prepričani, da je "Manifesta 3 v krogih kulturne Evrope pustila globoko sled o kulturni zanimivosti gostiteljice ter da je ob umetniški ravni njen lep presežek tudi v promociji Ljubljane in Slovenije". Umetniška koordinacija projekta je bila v rokah kustosa Moderne galerije Igorja Zabela. Prva groba ocena finančnega stanja dan po zaprtju prizorišč Manifeste 3 kaže, da finančni načrt stroškov v višini 150 milijonov tolarjev ne bo presežen. Znano je, da bo ministrstvo za kulturo prispevalo 60 milijonov tolarjev, mesto 31 milijonov tolarjev, preostalih 59 milijonov tolarjev bodo zagotovili glavni pokrovitelj Mobitel, Evropska unija in nekatere države, katerih umetniki so se udeležili bienala. Pokrovitelji so brezplačno opravili storitve ali zagotovili opremo v vrednosti 60 milijonov tolarjev.
Ruska violinistka Mullova drevi v CD
27. 09. 2000 00.00
Na prvem koncertu za zlati abonma v sezoni 2000/2001 bo drevi ob 20. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma gostoval simfonični orkester Južnozahodnega radia Stuttgart. Dirigiral mu bo sir Roger Norrington, kot solistka pa se bo prvič v Ljubljani predstavila ruska violinistka Viktorija Mullova. Gosti bodo zaigrali Koncert za violino in orkester v c-molu, op. 47 Jana Sibeliusa, Simfonijo v c-duru, št. 2, op.61 Roberta Schumanna in Fantazijo na temo Thomasa Tallisa skladatelja R. Vaughana Williamsa.
Umetnica Mojca Osolnik na Art Forumu
25. 09. 2000 00.00
Ljubljanska galerija Equrna bo na mednarodnem likovnem sejmu sodobne umetnosti Art Forum Berlin 2000 letos predstavila najnovejša dela slovenske umetnice Mojce Osolnik. Prireditev se bo začela jutri. Osolnikova je nalašč za to priložnost ustvarila 24 slik na pleksi steklu, veličine 60X60, in jih naslovila Domišljija je vse, kar si želim od tebe (Imagination is all I want from you).
Retrospektiva Klimt in ženske
24. 09. 2000 00.00
Osrednji muzej avstrijske umetnosti bo otvoril retrospektivo z naslovom Klimt in ženske, ki jo sestavlja sto del Gustava Klimta, posvečenih ženskam. Ob robu razstave bodo organizirane tudi številne tematske konference.
Kučan in Bajuk čestitala Čopu, Špiku in Debevcu
23. 09. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan je čestital Iztoku Čopu in Luki
Razstava moderne umetnosti Apokalipsa
20. 09. 2000 00.00
V londonski Kraljevi akademiji lepih umetnosti v Londonu bodo 23. septembra odprli sporno razstavo moderne umetnosti z naslovom Apokalipsa: lepota in groza sodobne umetnosti. Na razstavi bodo predstavljena dela 13 sodobnih umetnikov. Med drugim bo na ogled kip papeža Janeza Pavla II., ki ga je zadel meteorit. Njegov avtor, italijanski kipar Maurizio Cattelan pravi, da delo izraža "ambivalenco lastne religije". Na razstavi bo tudi kup gnoja in na tisoče miniaturnih figuric, ki predstavljajo mučenje in smrt v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Razstava bo na ogled do 15. decembra.
Olimpijske igre v Sydneyju odprte
15. 09. 2000 00.00
V Sydneju se je začel največji športni spektakel. Do prvega oktobra bodo v središču pozornosti 27. olimpijske igre moderne dobe. Olimpijski ogenj je na otvoritveni slovestnosti pred 110 tisočimi gledalci prižgala avstralska atletinja aboridžinskega rodu Cathy Freeman. Že jutri, na prvi tekmovalni dan, bodo razdelili 13 kompletov medalj. Slovensko zastavo je v mimohodu več kot 10.000 športnikov iz vsega sveta nosil Iztok Čop. Slovenske športnice in športnike je na stadionu pozdravil tudi predsednik države Milan Kučan. Na nabito polnem Stadiumu Australia, ki sprejme 110.000 obiskovalcev, je ob navzočnosti predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja Juana Antonia Samarancha igre razglasil za odprte avstralski guverner William Deane, ki je tudi posebni predstavnik britanske kraljice Elizabete II. v Avstraliji.
V Celju drevi odprtje razstave okrasnih sveč
06. 09. 2000 00.00
V špitalski kapeli Svete Elizabete na Slomškovem trgu v Celju bodo drevi, ob 19. uri, odprli razstavo okrasnih sveč kiparjev Rafaela Samca in Slavojke Akrapović, ki obiskovalcem ponujata sožitje sveče s prostorom in njeno namembnostjo. Razstava bo na ogled vsak dan do 17. septembra med 11. in 18. uro.
Princ William na univerzi Saint Andrews
28. 08. 2000 00.00
Britanski časnik Daily Express je poročal, da bo princ William po odlično opravljenih sprejemnih izpitih študiral umetnostno zgodovino na univerzi Saint Andrews. Princ William, drugi v vrsti za britanski prestol, bo najprej eno leto potoval po Avstraliji, nato pa se bo posvetil študiju, je poročal Daily Express, sklicujoč se na vire iz univerze. Uradno vest o prinčevi odločitvi naj bi Buckinghamska palača javnosti posredovala še v teh dneh. V štirih letih svojega univerzitetnega izobraževanja se bo princ naučil vse o obdobju od italijanske renesanse do moderne umetnosti in od pohištva do britanske arhitekture, je še zapisano v Daily Expressu.
Zbor Coral Brasilia nocoj na gradu Podsreda
11. 08. 2000 00.00
Na gradu Podsreda bo drevi ob 20. uri še drugi koncert državnega brazilskega zbora Coral Brasilia pod vodstvom dirigentke Elene Herrera. Brazilski pevci v Sloveniji gostujejo v okviru zborovske prireditve Srečanja v Ljubljani in na povabilo akademskega pevskega zbora Toneta Tomšiča. Repertoar zbora Coral Brasilia obsega klasična zborovska dela od renesanse do moderne, glasbo brazilskih skladateljev in ljudske pesmi. Vodja zbora je maestro de Paula, za vsak projekt pa najamejo novega dirigenta.
Polemike v zvezi z gradnjo opere v Pekingu
09. 08. 2000 00.00
Vplivni kitajski dnevnik v angleškem jeziku China Daily je začel polemiko v zvezi z načrtovano gradnjo velike moderne opere v Pekingu po načrtih francoskega arhitekta Paula Andreuja. Časnik je polemiki posvetil kar eno stran, na kateri je objavil peticijo s podpisi približno 150 kitajskih arhitektov in razumnikov, ki menijo, da načrtovana gradnja futuristične opere ne sodi v zgodovinsko središče Pekinga. Arhitekt Paul Andreu sicer pričakuje dokončno odločitev oblasti o začetku gradnje še ta mesec, potem ko je iz finančnih razlogov načrte nekoliko spremenil.
Za prehod do normalnega zaključka
29. 07. 2000 14.27
Stranka, ki jo ustanavlja predsednik vlade Andrej Bajuk, se bo zavzemala, da bo izpeljala slovenski prehod do normalnega zaključka, in to je ustvarjanje Evrope na naših tleh. Prave vrednote Evrope so institucije moderne demokracije, odprto tržno gospodarstvo in pa močna sociala, ki ni odvisna le od države, ampak od aktivnega partnerstva med civilno družbo in državo, je v pogovoru za Večer povedal premier.
Zbirka Arteast 2000+ na Metelkovi
25. 06. 2000 14.56
V novih muzejskih prostorih na Metelkovi 22 v Ljubljani so sinoči odprli razstavo novonastajajoče mednarodne zbirke umetniških del z naslovom Arteast 2000+. Kustosinja razstave je Zdenka Badovinac, direktorica ljubljanske Moderne galerije, njeni svetovalci pa Viktor Misiano, Piotr Piotrowski, Harald Szemann in Igor Zabel. Razstava je, tako kot evropski bienale sodobne umetnosti Manifesta 3, odprta do 24. septembra.
Predstavitev umetniške revije UMELEC
23. 06. 2000 14.26
V Informacijskem centru Moderne galerije (ICMG) je bila danes predstavitev praške umetniške revije UMELEC. Ta izhaja v organizaciji projekta Divus, ki podpira številne inovativne in multikulturalno orientirane zaloŽniške iniciative na Češkem.
Millenium Express v Ljubljani
01. 06. 2000 21.22
V Ljubljano je prišla izvirna razstava, ki so jo poimenovali Milenium Ekspres. Gre za vlak, ki se vozi po vsej Evropi in je trenutno ''parkiran'' na ljubljanski železniški postaji. Dolgina so projektanti opremili za vsakršne okuse. Ogledajo si ga lahko tako tisti, ki jih zanima moderna tehnologija in avtomobilizem kot tudi ljubitelji moderne fotografije.
Predstavitev umetnika Chen Zehna
22. 05. 2000 12.41
V sredo, 24. maja, bo v Informacijskem centru Moderne galerije predstavitev umetniškega ustvarjanja kitajsko - francoskega umetnika Chen Zehna, ki bo prestavil svojo umetniško filozofijo in delo s posebnim poudarkom na predstavitvi šestdelne instalacije >>Šest vrelcev<<. Ta instalacija bo od 28. maja naprej na ogled v Muzeju sodobne umetnosti v Zagrebu.
Obiskovalci preplavili Tate Modern
13. 05. 2000 13.01
Novo odprto londonsko galerijo <a href= http://www.tate.org.uk/modern/default.htm target=_new>Tate Modern</a> je v petek, dan po odprtju, obiskalo več tisoč obiskovalcev. Novi tempelj sodobne umetnosti, primerljiv z Muzejem moderne umetnosti v New Yorku in Centrom Pompidou v Parizu, je namreč v petek obiskalo 3000 ljudi na uro. Predstavniki galerije upajo, da jo bo letno obiskalo okoli 3 milijone obiskovalcev.
Švicarski festival moderne umetnosti
12. 05. 2000 19.30
Art Basel, švicarski festival moderne umetnosti, ki je eden največjih in najbolj prestižnih na svetu, bo prihodnja tri leta organiziral festivale v kongresnem centru in njegovi okolici v Miami Beachu na Floridi. To bo prvo gostovanje tega festivala v Severni Ameriki, prvi dvotedenski festival pa se bo pričel decembra 2001. Festival je lansko leto praznoval 30-letnico. Obiskalo ga je 52.000 ljudi, ki so v 271 razstavnih galerijah kupili umetnine sodobne in moderne umetnosti. Festival, ki ima stalno in dopolnilno zbirko, je specifičen zaradi svoje velike selektivnosti, je povedala direktorica miamijskega muzeja za sodobno umetnost Bonnie Clearwater. Direktor Art Basla Samuel Keller ni želel izdati načrtov za miamijski festival, poudaril pa je, da ne bo enak švicarskemu.
Olimpijski ogenj okoli sveta
10. 05. 2000 15.35
V grški Olimpiji so prižgali olimpijski ogenj, ki bo gorel med olimpijskimi igrami (OI) letos v avstralskem Sydneyu (od 15. septembra do 1. oktobra). Tradicionalna slovesnost je potekala med ruševinami stavb mesta, kjer so potekale antične OI.
Cezanne v züriškem muzeju umetnosti
09. 05. 2000 13.07
V züriškem muzeju umetnosti je na ogled razstava Paula Cezanna (1839-1906), ki zajema 85 slik in 40 akvarelov francoskega slikarja, med drugim serije gospe Cezanne, tihožitij in kopalcev.
Fotografska razstava Tomaža Gregoriča
04. 05. 2000 14.53
V spodnjih prostorih Moderne galerije bodo v torek, 9. maja, odprli fotografsko razstavo Tomaža Gregoriča z naslovom Fotografije 1995-2000. Avtor s fotografijami zajema obstoječo stvarnost, njihova pripovednost pa se odraža skozi srečanja s posamezniki na ulicah ter različnih vsakdanjih situacij na obrobjih mest.
Retrospektiva umetnika Yvesa Kleina
30. 04. 2000 16.43
V Nici so ta konec tedna odprli veliko restrospektivo del vplivnega francoskega umetnika Yvesa Kleina (1928-1962). Slikar, ki se je rodil v tem obmorskem francoskem mestu, je zaslovel predvsem s svojimi enobarvnimi slikami, med katerimi so najbolj znane tiste v barvi ultramarin.
Prix Pitzker 2000 za arhitekta Rema Koolhaasa
21. 04. 2000 16.11
Nizozemski arhitekt Rem Koolhaas, znan po radikalnem oblikovanju, bo prejel nagrado Prix Pitzker, ki velja za Nobelovo nagrado za arhitekturo, je sporočil predsednik fundacije Hyatt Thomas J. Pritzker. Po njegovih besedah je nagrada upravičena, saj je žirija izbrala arhitekta, ki ima času primerno vizijo.
Retrospektiva Lojzeta Spacala v Moderni galeriji
20. 04. 2000 19.06
Od 25. aprila do 4. junija si bo v Moderni galeriji v Ljubljani mogoče ogledati veliko retrospektivo leta 1907 v Trstu rojenega umetnika Lojzeta Spacala. Razstavljenih bo kar 100 mojstrovih slik, 150 grafik ter 20 kiparskih objektov in tapiserij. Po letu 1955 bo to drugi velik pregled Spacalovega ustvarjanja v istem razstavišču.
Ukradena umetniška dela na internetu
14. 04. 2000 11.34
Številni veliki muzeji v ZDA so se odločili, da bodo sledili zgledu muzejev iz Velike Britanije in Nemčije, s tem da bodo na internetu objavili podatke o umetninah, da bi tako pomagali ugotoviti, ali so jih morda med drugo svetovno vojno po Evropi pokradli nacisti.
Grčija kupila del zbirke ruske avantgarde
04. 04. 2000 11.15
Grčija je kupila zbirko umetnin ruske avantgarde, ki jo je zbiral Grk George Kostakis. Gre za eno največjih zbirk moderne umetnosti tega stoletja, je povedala grška ministrica za kulturo Elisavet Papazoi.
Vse razen videza
03. 04. 2000 09.21
Kadar obiščemo knjižnico ali preberemo knjigo, pri tem običajno uporabljamo oči/pogled. Vsebino knjige podoživljamo z introspekcijo. Kako pa bi doživljali knjigo, če bi pri tem izključili pogled? Katera čutila bi nam lahko ponazorila njeno vsebino?
Kustosinji Manifeste 3 v Ljubljani
01. 04. 2000 11.41
Od danes do 5. aprila bo spet na obisku v Sloveniji ženski dvojec iz kvarteta mednarodnih kustosov evropskega bienala sodobne umetnosti Manifesta 3. Bienale bo v slovenski prestolnici od 23. junija do 24. septembra letos. To sta slovaška kustosinja Maria Hlavajova in Kathrin Rhomberg z Dunaja.