mogoče
Za boljši spomin - kozarec in pol vina na dan
10. 01. 1999 09.56
Italijanski znanstveniki so ugotovili, da kozarec in pol vina na dan lahko ublaži nevrodegenerativne bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsova bolezen. Po pisanju britanskega časnika New Scientists so raziskave milanskih znanstvenikov pokazale, da neka naravna kemična spojina, ki se nahaja v grozdju in vinu, spodbudi sedemkrat večjo aktivnost in učinkovitost encimov, ki stimulirajo in obnovijo živčne celice. Znanstveniki so delovanje te kemične spojine, imenovane rezervatrol, preučevali na človeških živcih in odkrili, da spodbuja rast majhnih končičev na koncu živčnih celic, ki pomagajo pri povezovanju teh celic. ''Rezervatrol omogoča možganskim celicam, da se ponovno povežejo med seboj. Tako ponovno povezovanje reaktivira sposobnost pomnenja pri starejših osebah,'' je dejal vodja znanstvene ekipe Alberto Bertelli. Te procese v možganih pa je mogoče stimulirati, če popijemo kozarec in pol vina na dan.
Fotografska razstava Henriea Lodewijka
05. 01. 1999 14.36
V galeriji Ilirija bo ta mesec na ogled razstava črnobelih fotografij nizozemskega fotografa Henriea Lodewijka, ki živi in dela v Sloveniji. Razstavo z naslovom Je bistvo očem res skrito bodo odprli jutri pozno popoldne, fotografije - izbor iz serije, ki je nastala ob avtorjevih priložnostnih sprehodih po Ljubljani - pa si bo mogoče ogledati do 1. februarja.
Digitalne slike Bojana Štoklja v Bežigrajski galeriji
05. 01. 1999 13.48
V Bežigrajski galeriji v Ljubljani bodo jutri, pozno popoldne odprli razstavo digitalnih slik Bojana Štoklja z naslovom Popotovanje okrog sveta - Mc Donald's kot narava. Razstava bo na ogled približno mesec dni, do 4. februarja, najznačilnejše primere umetnikovih računalniških grafik pa si je mogoče ogledati tudi v okviru razstave Tour Around the World na <A HREF = HTTP://www.ljudmila.org/worldtour TARGET=_BLANK>internetu</A>.
Tiskovno središče ob referendumu TET 3 bo na sedežu CVI
04. 01. 1999 09.59
Ob predhodnem zakonodajnem referendumu o financiranju izgradnje nadomestne Termoelektrarne Trbovlje 3 (TET3) bo Oddelek državnega zbora za informatiko v sodelovanju s Centrom vlade za informatiko (CVI) in Republiško volilno komisijo (RVK) v nedeljo, 10. januarja, pripravil tiskovno središče v dvorani CVI na Langusovi 4 v Ljubljani, so danes sporočili iz DZ.
Trenutne obrestne mere evra ne bodo zavirale gospodarske rasti
03. 01. 1999 09.35
Trenutne obrestne mere na področju evra (3 odstotke) niso ovira za gospodarsko rast in oblikovanje novih delovnih mest, je v pogovoru za sobotno številko madridskega gospodarskega časnika Expansion ocenil eden od članov uprave Evropske centralne banke Eugenio Domingo Solans. Solans tudi meni, da tisti, ki v monetarni politiki iščejo rešitev vprašanja brezposelnosti, živijo v zmoti. ''V normalnih pogojih je vedno mogoče spreminjati obrestno stopnjo bodisi v eno bodisi v drugo smer,'' je dodal vodilni predstavnik Evropske centralne banke.
Tabletka viagre za posladek po večerji Pojej, kolikor moreš...
03. 01. 1999 09.18
Beograjčan Miroslav Gajić je lastnik picerije, v kateri gostom ne štejejo in računajo izpraznjenih krožnikov. Menu <I>Pojej, kolikor moreš </I>pa od nedavnega vključuje še tabletko proti impotenci viagro; za vse skupaj je treba odšteti 50 dolarjev. Gajić je z obiskom zadovoljen, na dan proda od pet do 30 omenjenih obrokov, redni obiskovalci picerije pa so predvsem parčki.
Za zasvojence z elektronsko pošto žepni mail
31. 12. 1998 11.55
Ameriška družba PocketScience je za vse odvisnike od elektronske pošte izdelala napravo, ki jo je poimenovala PocketMail in je namenjena izključno pošiljanju in sprejemanju elektronske pošte. Žepni mail bo izdelan v velikosti običajnega žepnega računala.
Protestna izjava v zvezi z lipicanci
30. 12. 1998 14.02
Mednarodna organizacija Društvo prijateljev Lipice, ki je bilo ustanovljeno zaradi zaščite naravne in kulturne dediščine Slovenije, kot se kaže na primeru Lipice in lipicancev, je v današnji protestni izjavi proti bilateralnemu sporazumu med Avstrijo in Italijo glede lipicancev izrazilo odločno nasprotovanje temu sporazumu, ''po katerem je Avstrija pridobila pravice vodenja rejskih knjig za vse lipicance v Evropi, vključno s slovenskimi''.
Copagnonijeva prihaja v Maribor
28. 12. 1998 17.47
Italijanska alpska smučarka Deborah Compagnoni, ki je zaradi bolečin v desnem kolenu izpustila tekmi v Semmeringu, je sporočila, da zanesljivo prihaja v Maribor, kjer pa naj bi nastopila le v veleslalomu.
Vodja misije OVSE kritičen do Beograda in OVK
22. 12. 1998 13.13
Vodja opazovalne misije OVSE na Kosovu William Walker je danes Beograd obtožil slabega sodelovanja z opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi. Kot je povedal za radio B 92, pristojne oblasti v Beogradu ne odgovarjajo več na prošnje opazovalne misije.
Razstavi del Milleta in Van Gogha podaljšana do 10. januarja
22. 12. 1998 11.02
Razstavi del Milleta in Van Gogha, ki v pariški muzej Orsay privabljata trume obiskovalcev, bodo zaradi izjemnega zanimanja podaljšali za teden dni oziroma do 10. januarja, je sporočilo vodstvo muzeja. Podaljšali bodo tudi razstavo o francoskem pesniku Stephanu Mallarmeju ter razstavo fotografij znamenitega pisca Victorja Hugoja z naslovom ''V sodelovanju s soncem''. Prvo si bo mogoče ogledati do 17., drugo pa do 24. januarja. Muzej bo sicer med božičnimi in novoletnimi prazniki zaprl svoja vrata.
Različni odzivi tujega tiska na napad na Irak (17.12.)
17. 12. 1998 11.10
Tuje časopisje v četrtek različno komentira ameriške in britanske zračne napade na Irak. Britanski The Daily Telegraph se čudi, zakaj nista državi napadli Iraka že prej, britanski The Guardian se sprašuje, ali bodo napadi učinkoviti, francoski Le Figaro se boji terorističnega maščevanja, italijanska La Repubblica opozarja na povezavo napadov s postopkom za odstavitev ameriškega predsednika Billa Clintona, poljska Rzeczpospolita pa napad na Irak pozdravlja.
Moderna galerija: razstava fotografij o berlinskem zidu
16. 12. 1998 13.51
V spodnjih prostorih Moderne galerije bodo jutri, 17. decembra, odprli razstavo fotografij z naslovom Prekinitev ognja/Waffenruhe nemškega avtorja Michaela Schmidta. Gre za projekt o berlinskem zidu in je nastal v 80-ih letih, ko je zid že tretje desetletje razmejeval mesto na dve polovici.
''Neznani'' Andy Warhol v Novi galeriji v Linzu
11. 12. 1998 11.27
Dela Andyja Warhola, ki je kot osrednja figura pop arta postal eden od najvplivnejših in znanih ameriških umetnikov, bodo zdaj na ogled tudi v Avstriji. Vse od 14. decembra do 28. februarja prihodnje leto bo namreč v Novi galeriji v Linzu mogoče videti 230 risb leta 1987 umrlega ameriškega umetnika, ki je sicer po rodu s Slovaške.
Pravila golfa za ljubitelje in poklicne golfiste
09. 12. 1998 13.00
Knjiga Pravila golfa za ljubitelje in poklicne golfiste, ki jo je spisal magister Janko Arah, bo vsem ljubiteljem te igre, ki v Sloveniji doživlja skokovit razmah, prinesla pravila, ta veljajo od 1. januarja 1996, ter izrazoslovje v slovenskem jeziku.
Dobrodelna razstava otroških koledarjev v galeriji Gal
09. 12. 1998 10.33
V galeriji Gal na Petkovškovem nabrežju 67 v Ljubljani bodo v četrtek, 10. decembra, ob 18. uri v sodelovanju z revijo Otrok in družina odprli dobrodelno prodajno razstavo z naslovom Otroški koledarji za šolsko malico.
Minister Senjur napoveduje štiriodstotno gospodarsko rast v letu 1999
08. 12. 1998 14.39
Po napovedih ministra za ekonomske odnose in razvoj Marjana Senjurja naj bi gospodarska rast v Sloveniji prihodnje leto dosegla štiri odstotke, rast cen življenjskih potrebščin v prvih šestih mesecih leta 1999 glede na december 1998 pa naj bi se gibala okrog treh odstotkov, kar bi bilo za približno dva odstotka manj glede na enako obdobje v letu 1998.
Dinar vreden vse manj
08. 12. 1998 14.28
Zasebni srbski časniki in celo Večernje novosti poročajo, da je nemška marka na črnem deviznem trgu ponekod v Srbiji že presegla ''magično'' vrednost osem dinarjev. V Kragujevcu je treba namreč odšteti za eno DEM 8,2 dinarja, zanjo pa je mogoče dobiti 7,8 dinarja. V Beogradu in Podgorici ter v večini drugih mest v Srbiji in Črni gori je treba za marko plačati 8 dinarjev, le 20 par manj pa je njena ''cena'' pri prodaji. Uradni srednji tečaj za 1 DEM je 6 dinarjev.
Annan Gadafija ni prepričal v izročitev teroristov
06. 12. 1998 09.59
Generalni sekretar ZN se je sinoči v libijski puščavi sestal z voditeljem države Moamerjem Gadafijem. Osrednja tema omenjenega sestanka je bila izročitev dveh pripadnikov libijske tajne službe Abdela al-Megrahija in Lamena Fhimaha, ki sta osumljena terorističnega napada na letalo družbe PanAm, sodišču na Nizozemskem. Generalnemu sekretarju OZN ni uspelo dobiti zagotovil za izročitev osumljencev, čeprav sestanek ni bil povsem brez uspeha.
Pelinkovec se vrača v Veliko Britanijo
04. 12. 1998 08.46
Pelinkovec, alkoholna pijača z visoko vsebnostjo alkohola, se po 80 letih odsotnosti ponovno vrača na britansko tržišče. Pijačo, znano po halucinogenih lastnostih, so po koncu 1. svetovne vojne prepovedali v Franciji, Združenih državah, Švici ter v Belgiji, medtem ko prodaje v Veliki Britaniji nikoli niso uradno prepovedali. To je izkoristilo podjetje Green Bohemia, ki se je z majhnim češkim podjetjem žganih pijač dogovorilo za prodajo pelinkovca v Veliki Britaniji. ''Menimo, da je pelinkovec idealna pijača, s katero bodo ljudje nazdravili novemu tisočletju,'' je odločitev komentiral tiskovni predstavnik britanskega podjetja. ''Ognjeni'' napitek s kar 75 odstotki alkohola bo mogoče od naslednjega tedna dalje naročiti preko interneta, kupiti pa ga bo mogoče tudi v nekaterih britanskih pivnicah, kjer pa bo potrebno za steklenico pelinkovca odšteti kar 66 dolarjev. Pijača z okusom janeževega semena, ki ob mešanju z vodo postane mlečna, je bila v zahodni Evropi še posebej priljubljena v začetku 20. stoletja, ko so zaradi uničene letine grozdja cene vina vrtoglavo narasle.
V Potsdamu odprli razstavo o Leni Riefenstahl
03. 12. 1998 15.43
V potsdamskem filmskem muzeju so odprli razstavo o življenju in delu sporne nemške filmske ustvarjalke Leni Riefenstahl, ki je posnela več propagandnih filmov nemških nacistov.
Faksimile zbirke Temna vrata pesnice Lili Novy
02. 12. 1998 13.53
Ob obletnici smrti slovenske pesnice in prevajalke poezije Lili Novy (1885-1958) je njen vnuk Dušan Petek v samozaložbi izdal faksimile pesničine knjige Temna vrata, ki je leta 1941 izšla pri Akademski založbi v Viru pri Domžalah. Za to potezo se je, kot je povedal na današnji predstavitvi v klubu Lily Novy Cankarjevega doma, odločil zato, ker je ob štiridesetletnici smrti ugotovil, da v domačih knjigarnah pravzaprav ni mogoče najti niti ene same njene knjige. Ponatis prinaša tudi reprodukcije lesorezov Božidarja Jakca, s katerimi je bila knjiga poezije Novyjeve opremljena tudi v originalu. Knjigo, ki že na prvi pogled verno razkriva skoraj šestdesetletno ''patino'', je natisnila Tiskarna Simčič.
Pavarottijev koncert v Romuniji ob sončnem mrku leta 1999
27. 11. 1998 11.22
Italijanski tenorist Luciano Pavarotti bo 11. avgusta prihodnje leto nastopil v Bukarešti, in sicer prav ob času napovedanega popolnega sončnega mrka. Kot pravijo strokovnjaki, bo namreč romunska prestolnica edino glavno mesto v Evropi, kjer bo sončni mrk mogoče opazovati v celoti.
Italijansko svarilo Turčiji
25. 11. 1998 13.20
Italijanski minister za industrijo Pierluigi Bersani je danes posvaril Turčijo, da si Italija ne želi zaostritve, niti trgovinske, spora zaradi kurdskega voditelja Abdulaha Ocalana, vendar pa lahko ''na tisoč načinov'' odgovori na turške diskriminacijske ukrepe zoper italijanska podjetja.
Venturini/Škufca 5. na SP v Bremerhavnu
23. 11. 1998 11.09
Slovenska plesalca Katarina Venturini in Andrej Škufca sta osvojila 5. mesto na svetovnem prvenstvu v latinskoameriških plesih v Bremerhavnu. Njun uspeh pa je dopolnil še drugi slovenski par Koselj - Krajcar, ki je osvojil 9. mesto.
Svetovne rekorde naj bi po letu 2000 začeli šteti znova
23. 11. 1998 10.59
Prvi mož Atletske zveze Nemčije Helmut Digel in član izvršnega odbora Mednarodne atletske zveze (IAAF) je med zasedanjem IAAF v Monte Carlu predlagal, da naj bi leta 2000 pričeli vse svetovne rekorde v atletiki šteti znova. O tem revolucionarnem predlogu na seji niso razpravljali, pa tudi nobenega uradnega koraka niso sprožili.
Razširitev EU ima najbolj pozitivne učinke na Avstrijo
21. 11. 1998 10.01
Širitev Evropske unije na Vzhod bo imela, kot kaže študija Inštituta za gospodarske raziskave, na skorajda vsa področja avstrijskega gospodarstva srednjeročno in dolgoročno pozitivne učinke. Dejanski bruto družbeni produkt bo do leta 2010 za 1,3 odstotka višji, kot bi bil brez širitve na Vzhod. S tem je povezana tudi rast zaposlenosti za približno 27.500. Za slab odstotek bo nižja raven cen, pri tem pa bi tudi novo zadolževanje države lahko padlo na 0,4 odstotka bruto družbenega produkta. Natančnejše vrednotenje gospodarskih učinkov širitve ni mogoče, ker za to ni ustreznih zgodovinskih izkušenj, vendar pa vsi izračuni trenutnih članic EU kažejo na to, da ima pridružitev dolgoročno pozitivne učinke predvsem na gospodarsko rast in večanje zaposlovanja. Brez dvoma ni sporno, da pridružitev še za nobeno državo ni imela takšnega pomena kot prav za Avstrijo. Tako možnosti kot tudi napredek zaradi prilagajanja so namreč v Avstriji večji kot v preostalih članicah EU.
Vroči kostanji dragi kot zlato
21. 11. 1998 09.42
V teh hladnih jesenskih dneh je tudi v Rimu mogoče kupiti kostanje, ki pa so žal dragi kot čisto zlato. Vrečka, v kateri je pet maronov, namreč stane 5000 lir, kar pomeni, da kupec za en sam kostanj plača 1000 lir (približno 100 tolarjev). Pred Španskimi stopnicami si kostanje privoščijo le še premožni turisti. Trgovanje z vročimi kostanji je v rokah ene same družine, ki za prodajalce najema ilegalne pribežnike z Bližnjega vzhoda, katerih zaslužek je seveda minimalen.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je optimistična
19. 11. 1998 07.58
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pričakuje zaradi mednarodne finančne krize v prihodnjem letu upočasnitev gospodarske rasti. V letu 2000 pa je mogoče znova pričakovati zagon rasti kojunkturnih gibanj. Nemčija npr. kljub začasnemu padcu konjunkturne krivulje z 2,7 na 2,2 odstotka napoveduje za obdobje od leta 1999 do 2000 zmanjšanje števila brezposelnih pod 4 milijone. Tudi v preostalih evropskih državah naj bi šel razvoj v to smer, saj OECD pričakuje rast bruto domačega produkta za 2,9 odstotka v tekočem letu in 2,5 v prihodnjem, pri čemer pa se bo rast v ZDA s 3,5 znižala na 1,5 odstotkov. Obrestne mere in stopnje inflacije so na rekordno nizki ravni, tudi cene surovin so rekordno nizke, kar pomeni okrepitev kupne moči potrošnikov ter notranjega povpraševanja, skupaj z okrepljenimi tečaji pa to obeta pozitiven razvoj. OECD je optimistična in meni, da bo rast v najslabšem primeru nična, poudarjajo pa nujnost stalne pripravljenosti politikov za takojšnje ukrepanje v primeru konjunkturnih nihanj na slabše, ki jih brez dvoma še ni konec.
To noč manj utrinkov?
18. 11. 1998 08.20
Številni opazovalci s Primorske in Jadrana so obvestili Astronomsko geofizikalni observatorij na Golovcu (AGO), da so že davi od polnoči do 6. ure zjutraj opazili pravi dež meteorjev iz roja Leonidov.