mora se
Bodo odpoklicali filipinskega predsednika?
06. 11. 2000 00.00
V filipinskem kongresu naj bi se danes začel proces za odpoklic predsednika države
V sredo poročilo o napredku kandidatk
05. 11. 2000 00.00
Evropska komisija bo v sredo, 8. novembra, objavila redna letna poročila o napredku kandidatk za članstvo v Evropski uniji. Večjih presenečenj naj bi letošnje - sicer tretje redno letno poročilo - za Slovenijo ne prinašalo. Bruselj je s tempom sprejemanja zakonodaje razmeroma zadovoljen, na Ljubljano pa bo po pričakovanjih naslovil tudi nekatera opozorila, ki jih je s strani Evropske komisije država redno deležna.
Končano zasedanje slovenske Sinode
04. 11. 2000 00.00
S slovesno mašo v ljubljanski stolnici se je popoldne končalo drugo in hkrati zadnje zasedanje slovenske Sinode. Kot je ob zaključku povedal slovenski metropolit in ljubljanski nadškof Franc Rode, je cilj sinode nova evangelizacija slovenskega naroda. Dodal je še, da mora sinoda spodbuditi nov pristop cerkve k človeku z novo, svežo besedo. 
Politiki in parlamentarci v Vatikanu
04. 11. 2000 00.00
V Vatikanu so je danes začela slovesnost ob Jubileju parlamentarcev in politikov, ki se ga udeležuje 2500 predstavnikov parlamentov iz 93 držav,
Policijski sindikat opozarja
03. 11. 2000 00.00
Predstavniki Policijskega sindikata Slovenije so na današnji novinarski konferenci opozorili na vse bolj nevzdržne razmere, povezane z varovanjem t.i. zelene meje zaradi nenehnega povečevanja števila tujih ilegalnih prebežnikov, ki prek Slovenije skušajo priti na Zahod. Čedalje večje število ilegalcev zahteva dodatno angažiranje policistov, številne nadure, ki niso izplačane, vlada pa ni storila ničesar, da bi ilegalne migracije zmanjšala, opozarjajo v policijskem sindikatu. Hkrati so vlado pozvali, naj čimprej ustrezno ukrepa. Protestno pismo o problematiki ilegalcev bodo vladi poslali v ponedeljek, v njem pa bodo zahtevali tudi njeno posredovanje pri vladah Madžarske in Hrvaške, ki za zaustavitev prebežnikov kljub obljubam nista storili ničesar.
Robbie Williams bi daroval kostni mozeg
03. 11. 2000 00.00
Britanski pevec Robbie Williams je pripravljen darovati kostni mozeg oboževalki, ki ima levkemijo. Kot je pisal britanski časnik Times, je pismo 23-letne oboževalke Johanne MacVicar, ki je pevcu zaupala, da za preživetje nujno potrebuje kostni mozeg, na Williamsa naredilo zelo velik vtis. MacVicarjeva je v pismu še pojasnila, da je za presaditev najprimernejši kostni mozeg mladih moških, ki pa ga primanjkuje. Pevec je o pismu razmislil in oboževalki sporočil, da je pripravljen darovati svoj kostni mozeg. Dejal je, da mora še preveriti, ali je presaditev njegovega kostnega mozga sploh možna, je pisal Times. Poleg tega je Williams pozval svoje oboževalce, naj se vpišejo v register darovalcev kostnega mozga.
Nova kolektivna pogodba za raziskovalne dejavnosti
03. 11. 2000 00.00
Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček in predsednik Sindikalne konference raziskovalnih dejavnosti Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) Slovenije Janez Stergar sta danes podpisala spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za raziskovalne dejavnosti, ki vsebinsko izenačuje plače zaposlenih v raziskovalnih dejavnostih s plačami tistih, ki so zaposleni v visokem šolstvu. Po Stergarjevih besedah s spremenjeno kolektivno pogodbo največ pridobijo raziskovalci z najvišjimi nazivi, ki so primerljivi z nazivi univerzitetnih profesorjev. Tem raziskovalcem se bo plača 1. januarja prihodnje leto zvišala za približno 12.000 tolarjev neto in nato za enak znesek še 1. decembra 2001. Sicer pa je Stergar poudaril še, da se Slovenija mora zavedati, da razen znanja v svetu nima drugih konkurenčnih prednosti, zato mu bo morala v prihodnje namenjati več sredstev. Danes podpisana kolektivna pogodba - SVIZ je predlog sprememb kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost poslal ministrstvu za znanost in tehnologijo (MZT) že maja letos - tako poleg višjih plač po Stergarjevih besedah prinaša tudi močno socialno varovalko, saj delavcu, ki predloži dokončni sklep o prenehanju delovnega razmerja zakonca iz naslova tehnološkega viška, ne more prenehati delovno razmerje brez njegovega pisnega soglasja ter pravico do večjega števila dni namenjenih izobraževanju vseh zaposlenih v raziskovalnih dejavnosti. Stergar je ob tem povedal, da natančnega izračuna, kaj omenjene spremembe pomenijo za proračun, nima in poudaril, da za posameznika to ne pomeni prav veliko. "V pogajanjih se je zataknilo pri mladih raziskovalcih," je še povedal Stergar in dodal, da ti s tokratno spremembo kolektivne pogodbe niso pridobili ničesar.
Ponovno podražitev bencina
02. 11. 2000 00.00
Danes opolnoči so se na podlagi modela oblikovanja cen bencinov ti podražili za skoraj devet tolarjev pri litru. To je letos že osma podražitev, ob tem pa rast cen na splošno prebija pričakovanja, kar pri ljudeh že vzbuja zaskrbljenost.
DeSUS o vstopu v koalicijo
02. 11. 2000 00.00
Na ljubljanski Ježici je potekala seja izvršnega odbora Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), njegovi člani pa so se odločali o tem, pod kakšnimi pogoji bi stranka upokojencev vstopila v koalicijo z LDS oz. o tem, ali bi se stranka strinjala s sklenitvijo ločenega sporazuma, ki ga kot eno od možnosti sodelovanja z "malimi strankami" omenja prvak LDS in najverjetnejši mandatar Janez Drnovšek. Sicer pa mora končno odločitev v zvezi s sklenitvijo koalicijske pogodbe sprejeti svet DeSUS.
Srbsko-črnogorski odnosi se umirjajo
02. 11. 2000 00.00
Vodilna osebnost Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zoran Djindjić je v pogovoru za beograjski tednik Vreme povedal, da je napačna zamisel o Srbiji in Črni gori kot dveh suverenih državah. "Veliko bolj razumno je, da tisto, kar imamo, to pa je Jugoslavija, čimbolj uveljavimo v mednarodni skupnosti in sočasno preuredimo odnose med Srbijo in Črno goro. Če bomo videli, da to ni mogoče, lahko še vedno razdremo to državo," pravi Djindjić. "Črna gora mora dojeti, da se je kot demokratičen otrok rodila tudi Srbija, da bo svet dva, tri mesece zibal tega otroka, potem pa bo pozabil tako nanj kot tudi na Črno goro. Tedaj se bomo ponovno igrali v istem pesku, saj nimamo nikogar, ki bi nam bil tako blizu kot pa smo drug drugemu," je še povedal Djindjić.
Posredna pogajanja o Cipru
01. 11. 2000 00.00
V Ženevi se je pod pokroviteljstvom Združenih narodov začel 5. krog posrednih pogajanj med predstavniki grške in turške skupnosti na Cipru, katerih namen je rešiti 26 let trajajoči spor na tem razdeljenem otoku. Odposlanec ZN Alvaro de Soto je dejal, da tudi na tokratnih pogovorih, ki naj bi trajali približno deset dni, ne gre pričakovati velikega preboja.
Prevzemanje pravnega reda poteka
31. 10. 2000 00.00
Do vstopa v Evropsko unijo mora biti Slovenija v celoti usposobljena za izvajanje unijinega pravnega reda, ki ga že daljši čas prevzema v svojo zakonodajo oziroma se z njim usklajuje. Medtem ko prevzemanje pravnega reda razmeroma dobro poteka, je bila država že večkrat deležna kritik glede svoje administrativne usposobljenosti. Ključna za njeno dosego je reforma javne uprave, ki je Slovenija kljub napovedim doslej še ni uspela izvesti. Je pa vlada v zadnjih mesecih sprejela strategijo usposabljanja za povečanje administrativne sposobnosti pred vstopom v EU ter izvajala projekt uvajanja kakovosti v delovanje upravnih enot.
Svinja letela v prvem razredu
30. 10. 2000 00.00
Neka svinja je iz Philadelphie v Seattle letela v prvem razredu letala ameriške letalske družbe US Airways, ker sta dve potnici zahtevali, da mora z njima potovati tudi njun "terapevtski spremljevalec". Tiskovni predstavnik letalske družbe je v zadregi javno obljubil, da se kaj podobnega ne bo več pripetilo. Ženski sta prepričali osebje, da jima je zdravnik predpisal svinjo v terapevtske namene, in sicer naj bi bila zanju podobnega pomena kot je posebej izšolan pes za slepe. Potnici sta kot dokaz predložili tudi zdravniško potrdilo.
ZRJ zaprosila za sprejem v ZN
30. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je kot gost osrednjega dnevnika Televizije Srbija poudaril, da ZR Jugoslavija obstaja, da jo je mednarodna skupnost ob njenem nastanku leta 1992
Za referendum v Črni gori
30. 10. 2000 00.00
V črnogorski prestolnici so ustanovili nevladno organizacijo Državljanska pobuda, katere naloga naj bi bilo zbiranje podpisov za peticijo, ki naj bi jo poslali domačim in mednarodnim državnim subjektom, v njej pa naj bi zahtevali, da morajo o državnem statusu Črne gore pred kakršnimkoli dogovorom s Srbijo odločiti njeni prebivalci na referendumu, poročajo črnogorski mediji.
Rast cen presega pričakovanja
30. 10. 2000 00.00
Letošnje mesečne stopnje po pravilu presegajo lanske mesece. To velja tudi za oktober, ki pa je v mejah pričakovanega glede na to, da se dražijo sveža hrana in obleka ter obutev, predvsem zaradi novih jesensko zimskih kolekcij.
LDS išče koalicijske partnerje
30. 10. 2000 00.00
Predstavniki Liberalne demokracije so se danes ves dan sestajali z morebitnimi koalicijskimi partnerji, vodstvo SLS+SKD pa se odloča, ali naj vstopi v vlado Janeza Drnovška ali ne.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Predlog zakona o materialni dolžnosti
29. 10. 2000 00.00
Predlog zakona o materialni dolžnosti, ki ga je pripravilo ministrstvo za obrambo, 19. oktobra pa ga je sprejela vlada, naj bi v skladu z ustavnimi določbami celovito uredil materialno dolžnost za potrebe obrambe, varnosti, zaščite, reševanja in pomoči ter obenem zagotovil kar največje varstvo državljanov in drugih zavezancev za materialno dolžnost. Ustavno sodišče je namreč letošnjega marca odločilo, da mora zakonodajalec z zakonom in ne z izvršilnim predpisom urediti izvajanje materialne dolžnosti. Kot poudarjajo na obrambnem ministrstvu, predlog zakona, ki ne širi dolžnosti zavezancev, pač pa jih racionalizira, predstavlja nujno uskladitev z ustavo. Sicer pa je temeljni namen materialne dolžnosti, da se za obrambne potrebe, potrebe policije ter sil za zaščito, reševanje in pomoč zagotovijo potrebna materialna sredstva, zemljišče in objekti, ki jih v miru ni mogoče zagotoviti v zadostnem obsegu.
Trimble se mora soočiti s kritiki
28. 10. 2000 00.00
Na kriznem zasedanju, na katerem se bo danes sešlo vodstvo te najmočnejše severnoirske protestantske stranke, naj bi se vodja ulstrskih unionistov David Trimble soočil s svojimi kritiki, ki zahtevajo ostrejšo politiko do katoliškega tabora. Trda struja v stranki poziva Trimbla k umiku iz severnoirske vlade, saj mu očitajo sodelovanje s Sinn Feinom, političnim krilom IRA. Trimbe je trdo strujo v stranki opozoril, naj opustijo kakršnekoli poskuse, ki bi ogrozili severnoirski mirovni proces in prihodnost stranke. Nekateri poslanci naj bi na današnjem zasedanju zahtevali, naj stranka bojkotira delovanje skupnih severnoirskih organov ter Irski republikanski armadi (IRA) postavi ultimat za razorožitev. Če bo večina kandidatov podprla predlog o ultimatu, je pričakovati Trimblov odstop.
SEG opozarja na negativne vplive letalskega prometa na okolje
27. 10. 2000 00.00
Slovensko ekološko gibanje (SEG) se pridružuje tradicionalni mednarodni akciji Prava cena za letalski promet - nebo ima svoje omejitve, s katero želijo strokovne in nevladne okoljske organizacije iz 18 evropskih držav, Združenih države Amerike, Japonske in Avstralije opozoriti na vse večje negativne vplive letalskega prometa na okolje. Akcijo, ki bo potekala 29. in 30. oktobra, vodi okoljska organizacija Milieu Detensie z Nizozemske. Ob letošnji akciji SEG opozarja slovensko vlado in pristojna ministrstva na okoljske probleme, ki jih povzroča letalski promet v Sloveniji, sporočajo iz SEG. SEG opozarja, da lahko letalskemu prometu, kljub vsem tehnološkim izboljšavam, pripišemo velik del onesnaženega zraka in prisotnosti ogljikovega dioksida v zraku. Izgorevanje kerozina v veliki meri povzroča nastanek tople grede in zmanjševanje ozonske plasti ter s tem naraščanje zemeljske temperature in posledično klimatske spremembe. Problem letalstva pa je tudi hrup kot oblika onesnaževanja. Vlado in pristojna ministrstva SEG opozarja, da se mora na območju Triglavskega narodnega parka in drugih razglašenih krajinskih parkih in zavarovanih območjih Slovenije omejiti ali celo prepovedati nekatere letalske oz. helikoptrske polete za komercialne, športne in turistične namene. Hkrati pa opozarja tudi na hrup in pogostnost letalskega koridorja čez slovensko ozemlje na območju Prekmurja, in sicer na relaciji Lendava-Bogojina-Puconci-Avstrija. Koridor poteka preko bodočega krajinskega parka treh dežel Goričko, zato SEG meni, da bo prevelika pogostnost letal ovirala razvoj ekoturizma in biokmetovanja na tem območju.
NS bo izstopila iz vladajoče koalicije
27. 10. 2000 00.00
Dragan Šoć, predsednik Ljudske stranke (NS), ki je koalicijska partnerka 195144ukanovičeve Demokratske stranke socialistov (DPS), je v pogovoru za današnji Blic povedal, da je "v okviru razprav o prihodnosti zvezne države v Črni gori pričakovati burne dogodke na črnogorskem političnem prizorišču". Šoć, ki se bo danes skupaj s podpredsednikoma DPS Svetozarjem Marovićem in Filipom Vujanovićem v Beogradu udeležil pogovorov s predstavniki Demokratične opozicije Srbije (DOS), je opozoril, da se po odhodu Slobodana Miloševića v Črni gori ustvarja vzdušje protisrbskega razpoloženja, katerega namen je, da bi Srbija in Črna gora postali dve sovražni državi. NS nima nič proti načenjanju razprave o samostojnosti Črne gore, vendar opozarja na nevarnost, da skupina ljudi v Črno gori dolgoročno zastrupi odnose med Srbijo in Črno goro. Dragan Šoć pojasnjuje, da gre za ljudi iz vzporedne t.i. Dukljanske akademije znanosti in umetnosti v Črni gori, ki so poskušali uresničiti svoje ambicije v Beogradu, zatem pa so se z enakimi nameni vrnili v Podgorico. Na drugi strani so t.i. srbske sile v Črni gori, ki so črpale svojo moč iz lojalnosti Miloševićevemu režimu. To je politični okvir, v katerem se bodo reševale zadeve, a NS bo še naprej zagovarjala opcijo, da mora biti Črna gora v skupnosti s Srbijo, seveda ob upoštevanju lastnih interesov in posebnosti. Dragan Šoć poleg tega trdi, da bo razvoj političnih dogajanj kmalu opredelil položaj njegove stranke v koaliciji Za boljše življenje in v vladi Črne gore. "Koalicija ni ogrožena, dokler bo spoštovan koalicijski sporazum, v katerem pa ni stališča, da je treba vsiljevati suverenost Črne gore, ne da bi stališče prebivalstva preverili na referendumu. NS ne bo privolila v preglasovanje. Če bo kdo poskušal pospešiti postopek osamosvojitve Črne gore s sprejetjem ustreznega sklepa v skupščini, je povsem gotovo, da bo NS v takem primeru izstopila iz vlade", je še povedal predsednik NS.
Z resolucijo sklenjen kongres o cestah
27. 10. 2000 00.00
Na Bledu se je danes s sprejemom sklepne resolucije sklenil 5. slovenski kongres o cestah in prometu. O pomenu tridnevnega kongresa govorita tudi podatka, da se ga je udeležilo približno 700 ljudi in da so v t.i. sedmih tematskih sklopih razpravljali o 95 vnaprej pripravljenih referatih.
Lubbers novi komisar ZN za begunce
26. 10. 2000 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je za novega Visokega komisarja ZN za begunce (UNHCR), ki bo na položaju nasledil Sadako Ogato, predlagal nekdanjega nizozemskega premiera Ruuda Lubbersa. Njegovo nominacijo mora zdaj z glasovanjem potrditi še Generalna skupščina ZN. Annan je obenem imenoval tudi novo izvršno direktorico Sklada ZN za prebivalstvo (UNFPA) Thorayo Ahmed Obaid iz Saudove Arabije, ki pa potrdila v Generalni skupščini ne potrebuje.
Notranji ministri za prepoved NPD
26. 10. 2000 00.00
Nemški notranji minister Otto Schily in notranji ministri nemških zveznih dežel so se danes v Düsseldorfu skoraj soglasno zavzeli za prepoved neonacistične stranke NPD. Ob koncu pogovorov so ministri odločili, da je potrebno na nemškem ustavnem sodišču vložiti ustrezno zahtevo. Glasovanja o prepovedi stranke sta se vzdržali le nemški deželi Hessen in Posarje. O prepovedi NPD bodo govorili tudi na konferenci predsednikov vlad nemških zveznih dežel, ki se bo začela popoldan v Schwerinu. O prepovedi NPD mora sicer odločiti nemško ustavno sodišče. Notranji minister Schily je nedavno poudaril, da po njegovem mnenju obstaja dovolj dokazov za vlogo pobude o oceni ustavnosti stranke pri ustavnem sodišču. "Če bomo vložili pobudo, smo prepričani, da bomo uspeli," je še dejal. Zvezna vlada, ki zagovarja prepoved NPD, pa želi v imenu demokratičnega konsenza pridobiti tudi podporo obeh domov parlamenta.
Sprejeli predlog proračuna EU
26. 10. 2000 00.00
Evropski parlament je danes v prvem branju sprejel predlog proračuna Evropske unije za prihodnje leto, vendar pa so predvideni odhodki proračuna, ki ga je sprejel parlament, višji od predloga, ki ga je oblikoval svet ministrov. Evropski poslanci so podprli predlog, ki predvideva proračunske odhodke v višini 94,7 milijarde evrov, medtem ko je ministrski svet predlagal, da bi ti znašali 92,5 milijarde evrov. Evropska komisija je v svojem predlogu predvidela proračunske odhodke v višini 93,9 milijarde evrov.
Delegacija DPS jutri v Beogradu
26. 10. 2000 00.00
Visoka delegacija Demokratične stranke socialistov (DPS) črnogorskega predsednika Mila 195144ukanoviča bo jutri dopotovala v Beograd, kjer naj bi se sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico pred njegovim odhodom na enodnevni uradni obisk Moskvo, piše v četrtkovi številki beograjska Politika. Beograjski časnik Blic pa navaja, da bo jutri v Beograd na pogovore s Koštunico prispela delegacija vladajoče koalicije Za boljše življenje, v kateri bodo predstavnika DPS, premier Filip Vujanovič in predsednik skupščine Črne gore Svetozar Marović, ter predsednik Ljudske stranke (NS) Dragan Šoć. V črnogorski delegaciji torej ne bo predstavnika tretje koalicijske partnerke Socialdemokratske stranke Žarka Rakčevića. Beograjski časniki poročajo, da se bo danes v Podgorici sestal glavni odbor DPS, ki naj bi izrekel stališče stranke o vladnih izhodiščih glede prihodnjih odnosov Črne gore in Srbije. Predsedstvo DPS naj bi pred dnevi ocenilo, da bi morali novi odnosi med Črno goro in Srbijo temeljiti na oblikovanju dveh neodvisnih in suverenih držav, ki bi imele svoje predstavnike pri Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah in ki bi šele potem stopile v zvezo dveh držav. Agencija Beta je poročala, da je neimenovani visoki funkcionar DPS potrdil, da njegova stranka vztraja pri ločenem sprejemu Črne gore v ZN. Po navedbah agencije Beta je črnogorski zunanji minister Branko Lukovac po pogovorih z vodjo slovaške diplomacije in posebnim odposlancem generalnega sekretarja ZN za Balkan Edvardom Kukanom ocenil, da bi bilo bolj primerno, če bi ZRJ počakala s prošnjo za sprejem v ZN in druge mednarodne organizacije, dokler ne bo znan izid pogajanj Črne gore in Srbije o "morebitni prihodnji skupnosti". Predsednik izvršilnega odbora DPS Miodrag Vuković je za novosadski tednik Bulevar povedal, da vladajoča koalicija Za boljše življenje pripravlja nov predlog za preoblikovanje odnosov med Črno goro in Srbijo in da bodo vladna izhodišča o teh vprašanjih spremenjena. Vuković, ki je tudi osebni svetovalec črnogorskega predsednika, je izrazil zaskrbljenost zaradi "velikega nerazumevanja za črnogorska stališča", ki prihaja iz "nove Srbije", in ki se po njegovem mnenju v bistvu ne razlikuje veliko od tistega iz časov Slobodana Miloševića. Zatrdil je še, da bodo referendum o prihodnjem državno-pravnem statusu Črne gore izvedli, ko bodo izpolnjeni pogoji, ki jih za to predvideva zakon. "Ime Jugoslavije je izrabljeno in ne ustreza odnosom Srbije in Črne gore. Skupnost se mora imenovati Skupnost Črne gore in Srbije ali obratno. Dogovoriti pa se je treba, ali bomo skupnost ali pa bomo živeli eni poleg drugih kot mednarodno priznani in suvereni državi", je še povedal Vuković.
Napaka belgijskih policistov
26. 10. 2000 00.00
Belgijske oblasti so globo za napačno parkiranje skušale izterjati z "drugega sveta". Moški iz mesta Soignies v valonskem delu Belgije, ki je že 15 let mrtev, je namreč pred dnevi dobil obvestilo, da mora plačati kazen za napačno parkiranje v vrednosti 1000 belgijskih frankov (5186 tolarjev). Kmalu se je izkazalo, da je šlo za pomoto: prekršek je storil neki drugi voznik, ki je imel enako registrsko oznako kot pokojnik.
Srečanje predstavnikov DeSUS in SMS
25. 10. 2000 00.00
Na podlagi skupnega interesa obeh parlamentarnih strank so se danes v Ljubljani srečali predstavniki vodstev DeSUS in SMS. Po predstavitvi temeljnih programskih usmeritev so spregovorili predvsem o poglavitnih nalogah, ki jim bosta stranki namenili še posebno pozornost: gre zlasti za vprašanja šolanja pod enakimi pogoji, kakovostne povezave med izobraževanjem, znanostjo in gospodarstvom, za večje možnosti zaposlovanja, zlasti mladih, najširša vprašanja stanovanjske politike in zdravstva, spoštovanje pravic upokojencev in drugo, so sporočili z DeSUS in SMS.
Zelena luč za gradnjo mostu čez Muro
25. 10. 2000 00.00
Predstavniki Družbe za avtoceste Republike Slovenije (DARS) so danes s predstavniki podjetja GIZ Gradis sklenili pogodbo za gradnjo najdaljšega mostu na slovenskem avtocestnem omrežju, mostu čez Muro na avtocestnem odseku Lenart - Beltinci, na pododseku Vučja vas - Beltinci. Pogodbena vrednost gradnje 833 metrov dolgega mostu je 2,69 milijarde tolarjev. Pogodbeni rok izgradnje mostu je 36 mesecev, pri čemer je glede na pogodbo rok dokončanja desnega dela mostu 24 mesecev, v naslednjih 12 mesecih pa mora izvajalec dokončati vsa ostala dela za popolno dokončanje dveh ločenih konstrukcij štiripasovnega mostu čez Muro. Z deli bo izvajalec začel v prvi polovici novembra, so sporočili iz DARS.