morala

Gelbard v Vukovraju
30. 03. 1998 07.58
Ameriški odposlanec za nekdanjo Jugoslavijo Robert Gelbard se je v včeraj Vukovarju sešel s predstavniki državnega odbora za ponovno vzpostavitev zaupanja med Srbi in Hrvati v vzhodni Slavoniji ter predstavnikom srbske skupnosti na Hrvaškem Vojislavom Stanimirovićem. Gelbard je dejal, da ZDA in mednarodna skupnost podpirajo delo odbora; dejstvo pa je, da je bil odbor oblikovan pozno, zato ga sedaj čakajo izredno zahtevne naloge. Poudaril je še, da bi morala Hrvaška pospešiti dvosmerno vračanje Srbov na Hrvaško ter Hrvatov v Republiko srbsko.

Generalni sekretar WEU v Varšavi
26. 03. 1998 18.24
Generalni sekretar Zahodnoevropske unije (WEU) Jose Cutileiro je v Varšavi izjavil, da bi morala Poljska s prihodnjim letom, ko bo postala članica zveze NATO in pridružena članica Zahodnoevropske unije, sodelovati pri oblikovanju obrambne politike Evrope in prevzeti del odgovornosti za njeno varnost.

Gelbard zahteva resen dialog za rešiev kosovskega vprašanja
26. 03. 1998 18.04
Ameriški odposlanec za Balkan Robert Gelbard je danes v Beogradu izrazil zaskrbljenost zaradi pomanjkanja napredka pri prizadevanjih za "resen" dialog med Beogradom in kosovskimi Albanci.

Belgija bo za uskladitev z Maastrichtsko pogodbo morala spremeniti ustavo
25. 03. 1998 16.31
Belgija bo morala za izpolnitev zahtev Maastrichtske pogodbe, po kateri morajo države evropske petnajsterice državljanom Evropske unije, ki živijo na njihovem ozemlju, omogočiti udeležbo na lokalnih in evropskih volitvah, spremeniti ustavo. Tako je po oceni vladnega predloga za izvedbo maastrichtskih določil ocenil državni svet, kar pa po mnenju tukajšnjih medijev ni presenetljivo, saj osmi člen ustave volilno pravico podeljuje izključno Belgijcem. V državi pa se zastavlja vprašanje, kaj je višje - evropska zakonodaja ali belgijska ustava.

Hrvaški poslanci o mednarodnih pritiskih na Hrvaško
25. 03. 1998 09.01
Člani odbora za zunanjo politiko hrvaškega sabora so v današnji razpravi o mednarodnem položaju Hrvaške govorili tudi o povečanih pritiskih mednarodne skupnosti na državo. Zunanji minister Mate Granić je uvodoma dejal, da je trenutni zunanjepolitični položaj zapleten in občutljiv, določajo pa ga procesi v vzhodni Slavoniji, vračanje beguncev, uresničevanjem mirovnega sporazuma v BiH ter položajem demokratičnih ustanov v državi, pri čemer je po njegovih besedah posebej pomemben položaj elektronskih medijev. Granić meni, da bi morala Hrvaška izpolnjevati vse obveznosti, ki jih je sprejela, da ne bi nikomur dajala povoda za pritiske, obenem pa mora "biti trdna v argumentiranem odporu proti vsakršnemu neumestnemu pritisku, ki žali in načenja dostojanstvo države ter osebe in institucije predsednika republike".

Otrok v ZDA predstavlja visok strošek
24. 03. 1998 16.00
Za vzgojo otroka do 22. leta tipična ameriška družina srednjega razreda, katere letni prihodek se giblje med 35.000 in 60.000 dolarji, nameni tudi do 1,45 milijona dolarjev. Pri nekoliko bolj premožnih družinah, katerih letni dohodki presegajo 60.000 dolarjev, ta strošek doseže tudi do 2,79 milijona dolarjev. Družine, ki letno zaslužijo manj kot 35.000, pa na otroka povprečno porabijo 762.000 dolarjev. Po podatkih vladnih statističnih služb so se stroški za vzgojo otroka do 18. leta po letu 1990 zvišali za petino. Raziskava, ki jo je objavil tednik US News and World Report, še ugotavlja, da imajo pripadniki višjih razredov manj otrok kot tisti iz srednjih slojev, in se za otroke odločajo pozneje. Vedno večji strošek pa postaja visokošolsko izobraževanje, saj so se vpisnine med letoma 1990-97 zvišale za 75 odstotkov. Povprečno družino tako štiri leta študija na univerzi stanejo do 157.831 dolarjev. Po izračunih časnika bi morala družina, da bi zbrala omenjeni znesek, od otrokovega rojstva naprej privarčevati 319 dolarjev mesečno.

Dini podprl vstop Slovenije v NATO
18. 03. 1998 11.09
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini je članom odbora za zunanje zadeve italijanskega senata včeraj dejal, da bi morala vrata zveze NATO ostati odprta. V zvezi s tem je bil na madridskem vrhu lani poleti dan velik poudarek zahtevi, ki jo je podprla tudi Italija, da je treba med kandidatkami za nadaljnjo širitev navesti Slovenijo in Romunijo, je dejal Dini.

Na pokrajinskih volitvah v Franciji desnica doživela poraz
16. 03. 1998 11.35
Francoska meščanska desnica je na nedeljskih pokrajinskih volitvah doživela hud poraz. Francoski notranji minister Jean-Pierra Chenevenement je pozno sinoči izjavil, da so devet mesecev po parlamentarnih volitvah neogolisti in Zveza UDF izgubili tudi večino v pokrajinah. Francoski radio je davi poročal, da vladajoča koalicija premiera Lionela Jospina lahko računa na oblast v najmanj desetih pokrajinah. Desnica je doslej vladala v 20 od 22 pokrajinah, zdaj bo morala oblast predati v najmanj polovici pokrajin. Jospin je že izjavil, da je izid nedeljskih volitev okrepil njegovo vlado. Skrajno desničarska Nacionalna fronta (FN) Jean-Marie Le Pena lahko računa na okrog 15 odstotkov. Volilna udeležba je bila manj kot 60-odstotna.

Izpadli Sampras, Rafter in Grafova
13. 03. 1998 11.34
V ženskem polfinalu je druga nosilka in olimpijska zmagovalka Američanka Lindsay Davenport izločila Steffi Graf. Američanka je vodila s 6:4, 4:6 in 4:2, nato pa je morala Grafova zaradi poškodbe kite v levem podkolenskem zgibu po 117. minutah igre predati dvoboj in njen nastop na naslednjem turnirju v Key Biscayneju, tretjem po povratku na teniška igrišča, je vprašljiv. "Upam, da bo rehabilitacija kratka. Mogoče bi lahko celo odigrala dvoboj z Davenportovo do konca, vendar bi ob tem tvegala še resnejšo poškodbo," je dejala Grafova. Davenportova bo v finalu igrala z zmagovalko petkovega dvoboja med prvo damo tenisa Švicarko Martino Hingis in osmo nosilko Američanko Venus Williams.

Indonezijske vladne delegacije ne bo na pogajanja z IMF
13. 03. 1998 09.48
V nasprotju s prvotnimi načrti indonezijska vladna delegacija prihodnji teden ne bo odpotovala v Washington, kjer naj bi se udeležila pogajanj z Mednarodnim denarnim skladom (IMF). Utegne pa se zgoditi, da se bo delegacija IMF v doglednem času napotila v Indonezijo, je po poročanju državne agencije Antara povedal visoki uradnik v finančnem ministrstvu. IMF se je ponovno izrekel proti vezavi indonezijske rupije na ameriški dolar. Kot je v četrtek v Washingtonu dejal generalni direktor IMF Michel Camdessus, bi morala vlada v Džakarti sprva izvesti gospodarske reforme. Indonezija si z omejenimi deviznimi rezervami, ranljivim bančnim sistemom in dolgovi "ne more privoščiti" vezave svoje valute na dolar, je poudaril Camdessus. Indonezijska rupija je od julija izgubila 80% vrednosti v primerjavi z dolarjem.

Slovenska vlada o proračunu 1998 in Slovenskih železarnah
12. 03. 1998 16.39
Slovenska vlada je na današnji seji obravnavala dopolnjeni predlog državnega proračuna za letošnje leto. Odločanje o državni blagajni bo nadaljevala še na jutrišnji seji.

Ženski smuk odpovedan
12. 03. 1998 15.31
Prireditelji finala svetovnega pokala v alpskem smučanju v Crans Montani so morali zaradi megle odpovedati ženski smuk. Po večkratnih prestavitvah ženske preizkušnje, ki bi se morala pričeti ob 9.00, so se odločili, da raje poskusijo izvesti smuk za moške. Če bo vreme dovoljevalo, se bo prvi tekmovalec spustil po progi ob 14.30.

V Nemčiji orkanske nevihte
05. 03. 1998 09.46
Med orkanskimi nevihtami je v Nemčiji ponoči življenje izgubila najmanj ena oseba, več ljudi pa je bilo hudo ranjenih. Zaradi neurja so bila izruvana številna drevesa in odkrite strehe, prevrnjeno pa je bilo tudi nekaj avtomobilov. Policija je sporočila, da znaša nastala škoda več 100.000 mark. Tudi v Stuttgartu in okolici je neurje povzročilo gmotno škodo, policija pa je morala v sredo priskočiti na pomoč kar v 36 primerih. Izruvana drevesa so poškodovala več avtomobilov, v okrožju Wangen in Uhingen pa so zaradi podrtih dreves zaprli več cest.

Izgredi navijačev v Nemčiji in Italiji
04. 03. 1998 17.37
Policija v Koelnu je morala pred nogometno tekmo lige prvakov med Bayerjem iz Leverkusna in Realom iz Madrida začasno poslati v pripor 150 španskih navijačev.

V Philadelphiji Sampras v polfinalu
28. 02. 1998 12.39
Prvi teniški igralec sveta Američan Pete Sampras je na turnirju v Philadelphiji (715.000 ameriških dolarjev nagradnega sklada) v četrtfinalu gladko premagal osmega postavljenega igralca Nizozemca Sjenga Schalkna s 6:2 in 6:2 ter se bo v polfinalu pomeril z Nemcem Thomasom Haasom. Sampras, ki bo po tem turnirju že 99 tednov zapored prvi na lestvici ATP, in Schalken sta se na tem turnirju pomerila že lani, končni rezultat pa je podoben. V nasprotju z letošnjim dvobojem pa se je Nizozemec lani veliko bolje upiral prvemu igralcu, saj sta morala odigrati tri nize. "Ne znam igrati boljše, kot sem danes. Na srečo je Sampras dejal, da je igral zelo dobro in na vso moč, drugače bi lahko že pričel dvomiti vase," je bil razočaran Schalken.

OVSE poziva hrvaško vlado k ukrepom v Vzhodni Slavoniji
25. 02. 1998 16.35
Predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) so danes hrvaško vlado pozvali, naj sprejme ukrepe, da bi ustavila odhod Srbov iz Vzhodne Slavonije in izboljšala položaj na tem napetem območju. Hrvaška vlada zavrača očitke in trdi, da Srbi zapuščajo Vzhodno Slavonijo zaradi slabega gospodarskega položaja. Po mnenju tiskovnega predstavnika OVSE Marka Thompsona pa je vzrok za to pomanjkanje zaupanja pri ljudeh, zato bi morala hrvaška vlada temu primerno ukrepati. Po Thompsonovih besedah na Norveško z ozemlja Vzhodne Slavonije dnevno prispe od 20 do 30 Srbov, od decembra pa je po podatkih ZN v tej državi za zatočišče zaprosilo skoraj 800 Srbov.

Klestil na Evropski komisiji
25. 02. 1998 12.24
Na obisku na Evropski komisiji se danes mudi avstrijski predsednik Thomas Klestil.

Pitkowska s težavami, pa vendarle
24. 02. 1998 12.44
Sedma nosilka ženskega turnirja WTA v Oklahomi Francozinja Sarah Pitkowski se je za nastop v drugem krogu morala krepko potruditi. Njena rojakinja Alexia Dechaume-Balleret jo je namreč kar dvakrat prisilila k podaljšani trinajsti igri.

Lewinskyjeva bo zanikala razmerje s predsednikom
23. 02. 1998 09.16
Domnevna predsednikova ljubica Monica Lewinsky bo po besedah njenega odvetnika Williama Ginsburga zanikala ljubezensko razmerje z Billom Clintonom. Ginsburg je v pogovoru za ameriško tv-mrežo NBC v nedeljo dejal, da bo njegova varovanka, ko bo poklicana pred veliko poroto, povedala isto kot januarja, ko je morala odgovarjati na vprašanja odvetnikov Paule Jones v njeni tožbi zaradi domnevnega spolnega nadlegovanja.

Poraz Grafove; odpoved Piercove
19. 02. 1998 17.47
Nemka Steffi Graf je v četrtfinalu teniškega turnirja, prvega po osmih mesecih odsotnosti zaradi poškodbe, izgubila z Belgijko Sabino Appelmans s 3:6 in 6:7.

Kritično o strategiji za vključitev v EU
17. 02. 1998 17.28
Komisija državnega zbora za evropske zadeve je danes organizirala javno razpravo o strategiji za vključitev v Evropsko unijo, dokumentu vlade, o katerem bo tekla beseda tudi na jutrišnji seji državnega zbora. Udeleženci razprave - od članov vlade in parlamenta do predstavnikov civilne družbe - so poudarili velik pomen strategije za nadaljnji razvoj Slovenije, hkrati pa je bilo slišati tudi precej kritičnih pripomb. Predsednik komisije za evropske zadeve Lojze Peterle je menil, da bi morala biti strategija, ki je po njegovem ključni dokument slovenske zunanje politike ob koncu stoletja, bolj konkretna, da bi morala jasno definirati ključne nacionalne interese in povedati, kjer so prednosti vključitve v unijo. Sicer pa je Peterle menil, da se končuje obdobje romantike v približevanju EU, začenja pa se trdo delo.

Slovenska ženska rokometna reprezentanca oslabljena na tekmah z Avstrijo
10. 02. 1998 17.12
Slovenska ženska rokometna reprezentanca bo v petek začela nov ciklus kvalifikacij za veliko tekmovanje. Njen prvi nasprotnik v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo bo reprezentanca Avstrije. Prva tekma bo 13. februarja v dunajskem predmestju Maria Enzensdorf, povratna tekma pa v nedeljo, 15. februarja v ljubljanski dvorani na Galjevici. V prvi kvalifikacijski skupini poleg Slovenije in Avstrje tekmujeta še ZRJ in Rusija.

O uporabi Natovih oporišč na italijanskem ozemlju za napad na Irak bo odločila vlada
10. 02. 1998 13.59
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini je v ponedeljek v Rimu pred pogovorom z ruskim kolegom Jevgenijem Primakovom izjavil, da morebitna uporaba oporišč zveze NATO v Italiji za napad proti Iraku ni urgentno vprašanje. Tovrstno odločitev bi morala po njegovih besedah sprejeti vlada. Italijanski premier Romano Prodi še ni natančno opredelil, kakšno bi bilo stališče njegove vlade v primeru ameriškega napada na Irak.

Napoved dogodkov na ZOI v Naganu za ponedeljek, 9. februar
09. 02. 1998 08.21
<B>KONČNE ODLOČITVE </B>

Solana zahteva večjo odgovornost Evrope v zvezi NATO
08. 02. 1998 10.55
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je evropske članice zavezništva pozval, naj prevzamejo večjo odgovornost v Severnoatlantski zvezi. Evropa bi morala igrati varnostno vlogo, ki bi bolj ustrezala njeni gospodarski moči, je dejal Solana na 34. konferenci o varnosti, ki poteka v Muenchnu. Poudaril je še, da bi morali Rusijo tesno vključiti v novo varnostno strukturo zveze NATO. Solana se je zavzel tudi za nadaljnje tesno sodelovanje pri nadaljevanju posega v BiH, potem ko se silam Sfor izteče mandat. Evropo je še pozval, da so za to potrebna finančna sredstva.

Westendorp vzpostavlja pravosodni sistem v Mostarju
07. 02. 1998 12.36
Zakon o pravosodju v Hercegovsko-neretvanskem kantonu bo z arbitražno odločitvijo sprejel urad visokega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH Carlosa Westendorpa, saj muslimanski in hrvaški predstavniki v minulih štirih mesecih niso uspeli doseči dogovora, je danes poročal hrvaški radio. V skladu z določili Bonske deklaracije bi morala skupščina Hercegovsko-neretvanskega kantona zakon sprejeti najkasneje do 31. decembra lani. Guverner kantona Željko Obradović je sinoči izjavil, da sta se hrvaška in muslimanska stran kljub nasprotjem dogovorili, da naj zakon o vzpostavitvi pravosodnega sistema najkasneje do 28. februarja letos sprejme urad visokega predstavnika. Pri obravnavi zakona se Hrvati in Muslimani ne morejo sporazumeti predvsem o številu sodišč v razdeljenem Mostarju, saj Muslimani zahtevajo, da se oblikuje samo eno večnacionalno mestno sodišče, hrvaška stran pa predlaga, da bi v vsaki od šestih mostarskih občin delovalo po eno občinsko sodišče. Zaradi številnih nerešenih vprašanj v hrvaško-muslimanskih odnosih je v Mostar sinoči dopotoval namestnik visokega predstavnika Hans Schumacher.

EU: Višje odškodnine za zavrnjene potnike na prenapolnjenih letalih?
03. 02. 1998 08.35
Potniki, ki jim letalske družbe zaradi prevelikega števila sprejetih rezervacij odrečejo sedež na letalu, naj bi bili po predlogu Evropske komisije upravičeni do višje odškodnine v primerjavi s sedaj veljavno. Če bo predlog potrdil svet ministrov Evropske unije za transport, se bo najvišja mogoča odškodnina v teh primerih s sedanjih 150 povečala na 185 ekujev za polete do 3500 kilometrov in s sedanjih 300 na 370 ekujev za polete nad 3500 kilometri. Odškodnino bo morala letalska družba izplačati takoj.

Herzog naštel pogoje za vstop Turčije v EU
02. 02. 1998 17.35
Nemški predsednik Roman Herzog je med obiskom v Krigizistanu poudaril, da lahko Turčija postane polnopravna članica Evropske unije le pod posebnimi pogoji. Turčija mora najprej odpraviti obmejne konflikte kot na primer spor zaradi meje z Irakom, rešiti pa mora tudi kurdsko vprašanje, je v Biškeku danes poudaril Herzog in dodal, da bi morala država nerešena vprašanja odpraviti pred vstopom v EU.

Jure Košir in Andrej Miklavc bosta v Naganu štartala na medaljo
28. 01. 1998 18.59
Najvišje ambicije v slovenski moški alpski smucarski reprezentanci, ki se je pred odhodom v Nagano predstavila v Ljubljani, imata slalomista Jure Košir in Andrej Miklavc, ki bosta na Japonskem štartala na medaljo.

V Sloveniji je 70 000 ljudi brez državljanstva
27. 01. 1998 17.28
Helsinški monitor Slovenije (HMS) ugotavlja, da je problem državljanstva v Sloveniji večji, kot zatrjuje notranje ministrstvo, saj je po njihovih ocenah v Sloveniji brez državljanstva približno 70.000 ljudi, je novinarjem zatrdila predsednica HMS Neva Miklavčič Predan. Vlada bi morala te primere takoj rešiti, še posebej 7.000 do 10.000 najnujnejših. HMS je do tako visoke številke prišel po pregledu poročila komisariata ZN za begunce in podatkov statističnega urada. Miklavčičeva je predstavila podatke iz poročila komisariata, v katerem je razvidno, da je bilo leta 1991 med dvema milijonoma prebivalcev Slovenije blizu 240.000 prebivalcev, ki niso bili Slovenci, 170.000 od 174.000, ki so za državljanstvo zaprosili, pa so ga tudi dobili.