moratorij
Sankcije na Hrvaškem?
11. 12. 2001 00.00
Združene države Amerike grozijo Hrvaški s sankcijami v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) zaradi namere po vzpostavitvi moratorija na uporabo gensko spremenjenih organizmov (GSO).
Posojila občinam z razvojnimi problemi
26. 08. 2001 00.00
Občine s posebnimi razvojnimi problemi lahko od Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja dobijo ugodna posojila.
Genetika na naših policah
19. 06. 2001 00.00
Po izsledkih študije organizacije Umanotera, je Slovenija lani uvozila okrog sedem tisoč ton koruze iz Argentine, za katero obstaja velika možnost, da je genetsko spremenjena. Koruza pa kot kaže ni edini primer genetsko spremenjenih živil pri nas, saj v Sloveniji še vedno nimamo zakonodaje, ki bi zahtevala nadzor in označevanje tovrstnih živil. Gensko spremenjena živila so tako kot kaže že na naših policah.
Zbor razlaščencev v Celju
27. 05. 2001 00.00
Celjska podružnica Združenja lastnikov razlaščenega premoženja je v Celju skupaj s predsedstvom združenja sklicala zbor razlaščencev in njihovih pravnih naslednikov. Predsednik celjske podružnice združenja Franc Fazarinc je na srečanju poudaril, da je zbor namenjen pospeševanju izvajanja denacionalizacijskega zakona ter odstranitvi ovir, ki so nastale med njegovim izvajanjem in posegajo v ustavno varovane pravice denacionalizacijskih upravičencev. Opozoril je tudi, da je bilo v celjski podružnici, ki vključuje upravne enote Celje, Žalec in Šentjur, od sprejetja zakona o denacionalizaciji, ki je stopil v veljavo pred desetimi leti, podanih 1076 denacionalizacijskih vlog, nerešenih pa je še 475 zadev.
Koštunica in Djukanović proti moratoriju
09. 03. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo Djukanović je v sinočnjem pogovoru za Radio Beograd povedal, da ne vidi veliko argumentov v prid zamisli o moratoriju na napovedani referendum o državnem statusu Črne gore. Zamisel o moratoriju je kot "povsem zgrešeno" zavrnil tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica.
Vukovarski Srbi v hrvaški vojski
22. 01. 2001 00.00
Srbski mladci iz zadnje enklave, ki je pripadla hrvaški državi, bodo kmalu služili v hrvaški vojski. To bodo prvi Srbi iz vzhodne Slavonije po letu 1991, ki bodo služili v hrvaški vojski. Doslej je na služenje veljal moratorij. Zagrebška vlada se je sicer strinjala, da preloži vojaško službo za tiste študente, ki se šolajo v Srbiji, starejše od 27 let pa naj bi prekvalificirala v rezerviste.
Moratorij na uporabo spornega streliva
17. 01. 2001 00.00
Poslanci Evropskega parlamenta so danes sprejeli odlok, s katerim zvezo Nato pozivajo naj uvede moratorij na uporabo streliva z osiromašenim uranom, ki pa za članice severnoatlantskega zavezništva ni obvezujoč. Poslanci so se zavzeli tudi za ustanovitev neodvisne komisije, ki bi ugotovila učinke osiromašenega urana na zdravje ljudi in posledice za okolje.
Shalikashvili priporočil podpis CTBT
06. 01. 2001 00.00
Nekdanji poveljnik generalštaba združenih poveljstev ameriške vojske general John Shalikashvili je v obsežni študiji, ki jo je eno leto oblikoval na prošnjo predsednika Billa Clintona, priporočil, da ZDA ratificirajo Sporazum o popolni prepovedi jedrskih poskusov (CTBT), ki so jo republikanci v senatu s tesnim izidom 51:48 zavrnili oktobra 1999.
Pentagon zavrnil zahtevo Italije
05. 01. 2001 00.00
Ameriško obrambno ministrstvo je včeraj zavrnilo zahtevo Italije po uvedbi moratorija na uporabo streliva z osiromašenim uranom , češ da ni dokazov o kaki povezavi med tem strelivom in levkemijo ali drugimi zdravstvenimi problemi pri vojakih, ki so služili na Balkanu. Povečano zaskrbljenost zaradi primerov raka pri vojakih so izrazili tudi predstavniki drugih evropskih držav, katerih vojaki so služili na Balkanu.
Bush imenoval pravosodnega ministra
22. 12. 2000 00.00
Novoizvoljeni ameriški predsednik George W. Bush je danes v Austinu objavil ime pravosodnega ministra v svoji administraciji. To bo postal senator zvezne države Missouri John Ashcroft. 58-letni Ashcroft je bil izvoljen za senatorja leta 1994, v letih 1985-93 je bil guverner Missourija, pred tem pa je bil tudi pravosodni minister (1975-85). Ashcroft je poročen, oče treh otrok, diplomiral je na univerzi Yale, doktorat pa naredil na chicaški univerzi.
Ostan prekinil gladovno stavko
24. 11. 2000 00.00
Profesor piranske pomorske fakultete Iztok Ostan je s tremi predstavniki senata Univerze v Ljubljani - Nikom Tošem, Ludvikom Horvatom in Alojzijem Slavkom Snojem - in z dekanom Fakultete za pomorstvo in promet Stojanom Petelinom v Portorožu podpisal izjavo, s katero so podpisniki ugodili nekaterim zahtevam stavkajočega Ostana. S tem je Iztok Ostan prekinil 46-dnevno gladovno stavko, ki jo je začel zaradi nepravilnosti v visokošolskem pedagoškem procesu.
Terjatve NKBM do Palome poplačane
10. 11. 2000 00.00
Slovenska razvojna družba (SRD) je danes z Novo kreditno banko Maribor (NKBM) podpisala pogodbo o terjatvah v višini 1,2 milijarde tolarjev, ki jih ima NKBM do Palome. SRD bo tako po pogodbi del terjatev NKBM odkupila, preostanek pa bo reprogramiran z moratorijem na odplačevanje, je povedal predsednik uprave SRD Marjan Rekar. Kupnino za del terjatev naj bi SRD plačala NKBM že danes ali pa v ponedeljek, pravi Rekar. Kot pa je povedal član uprave NKBM Matjaž Kovačič, ki je podpisal pogodbo v imenu NKBM, naj bi moratorij dovoljeval investicijsko dejavnost Palome.
SRD in NKBM uskladili stališča
08. 11. 2000 00.00
Slovenska razvojna družba (SRD) in Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) sta popolnoma uskladili pogodbo glede terjatev v višini 1,2 milijarde tolarjev, ki jih ima NKBM do Palome. SRD naj bi del terjatev NKBM poplačala, na preostanek pa bo uveden moratorij na odplačevanje za določen čas s šestletno odplačilno dobo, je povedal predsednik uprave SRD Marjan Rekar. Ostaja le še podpis pogodbe, ki naj bi ga obe strani izvedli v roku desetih dni. Rekar je tudi povedal, da naj bi v prihodnjem tednu ministrstvo za gospodarske dejavnosti in ministrstvo za okolje in prostor uresničili sklep vlade in dokapitalizirali Palomo. Prvo ministrstvo v višini 205 milijonov tolarjev, drugo pa za 181 milijonov tolarjev.
Ostan že 28. dan brez hrane
07. 11. 2000 00.00
Profesor na portoroški Fakulteti za pomorstvo in promet (FPP) Iztok Ostan že osemindvajseti dan vztraja pri svojem gladovnem protestu zaradi nepravilnosti v visokošolskem pedagoškem procesu. Kot so danes sporočili iz Odbora civilne iniciative za zakonitost visokošolskega študija, se je na Ostanovo stavko doslej odzval rektor ljubljanske Univerze in jim zagotovil, da bo danes s svojimi stališči v zvezi s tem obvestil javnost, z dekanom in tajnikom FPP doslej še niso uskladili stališč, dekan omenjene fakultete pa zatrjuje, da FPP za reševanje zapleta ni pristojna. Glavni odbor SVIZ so na Civilni iniciativi prosili, da prouči vse možne poti za uresničitev Ostanovih zahtev in končanje gladovnega protesta.
SRD z NKBM podpisala pismo o nameri
25. 10. 2000 00.00
Slovenska razvojna družbe (SRD) je z največjo upnico Palome, Novo Kreditno banko Maribor (NKBM), danes uskladila dogovor glede terjatev banke, ki jih ima do Palome. Obe strani sta podpisali pismo o nameri glede delnega poplačila terjatev in obrestne mere za terjatve, na katere je dan moratorij na odplačevanje, je povedal predsednik uprave SRD Marjan Rekar. Dokončno pogodbo naj bi po Rekarjevih besedah podpisali do 10. novembra. Rekar je še povedal, da naj bi jutri podpisali pogodbo z Zavarovalnico Maribor, od katere bo SRD odkupila terjatve v višini 350 milijonov, ki jih ima zavarovalnica do Palome. Minuli četrtek je SRD že odkupila terjatve od Abanke in SKB banke.
Negotova usoda počitniških domov na Hrvaškem
23. 10. 2000 00.00
Za slovenska podjetja in humanitarne organizacije, ki razpolagajo z okoli 35.000 ležišči v turističnih objektih v sosednji Hrvaški, 30. oktobra preneha veljati moratorij na delno neveljavnost hrvaške zakonodaje za slovenske lastnike, ki ga je vsako leto do letošnjega poletja oblikovala hrvaška vlada. Po tem datumu so po novem lastniki slovenskih turističnih objektov na Hrvaškem dolžni uskladiti poslovanje s hrvaško zakonodajo. To pomeni, da se morajo oblikovati kot gospodarski subjekti ali pa registrirati podružnice slovenskega gospodarskega subjekta, ki mora imeti značaj turistične dejavnosti in skladno z zakonom o gostinski dejavnosti pridobiti kategorizacijo objektov. Slovenski lastniki upravljajo z okoli 2000 počitniškimi domovi, stanovanji, apartmaji, bungalovi in hotelskimi naselji na Hrvaškem, ki sodijo v t. i. socialni oz. včasih imenovan sindikalni turizem. Slovenska podjetja in njihovi zaposleni so do zdaj lahko dopustovali v svojih enotah brez upoštevanja hrvaških zakonskih predpisov, kot so zakon o gospodarskih družbah, zakon o gostinski dejavnosti in pravilnik o kategorizaciji objektov. Na Turistični zvezi Slovenije (TZS) menijo, da je nesmiselno odprodajati tovrstne turistične zmogljivosti, saj so praviloma na ugodnih lokacijah, njihova vrednost pa je podcenjena. Vrednost objektov socialnega turizma s pripadajočo infrastrukturo je ocenjena na 3,5 milijarde nemških mark. Ena izmed možnosti, ki jo imajo slovenski lastniki počitniških zmogljivosti na Hrvaškem je tudi priključitev v smislu dokapitalizacije k že obstoječi gospodarski družbi na Hrvaškem. Nesmiselno pa je, da bi vsak lastnik ustanavljal podjetje na Hrvaškem, saj je za ustanovitev podjetja potreben osnovni kapital, poslovni prostor in mesto direktorja.
DS o delovanju nadškofa Rodeta
19. 07. 2000 13.32
Državni svet je začel zasedanje, na katerem državni svetniki nadaljujejo pred časom prekinjeno 54. sejo z odločanjem o pobudi Veljka Rusa in komisije za družbeni sistem za sprejem protestne izjave v zvezi z domnevno spornim delovanjem ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita Franca Rodeta.
Črna gora zavrnila spremembe ustave
07. 07. 2000 21.24
Črna gora je zavrnila spremembe ustave, ki jih je včeraj sprejel zvezni parlament v Beogradu, po katerih bodo predsednik in poslanci skupščine voljeni neposredno, enakopravnost manjše republike pa močno omejena.
Črnogorski moratorij na srbske sklepe
07. 07. 2000 17.58
Črnogorski parlament bo na današnjem zasedanju razglasil moratorij za vse sklepe zvezne skupščine, zvezne vlade in organov zvezne države, pišejo podgoriške Vijesti. Moratorij bo veljal tudi za ustavne spremembe, ki jih je včeraj sprejel zvezni parlament ZRJ in ki predvidevajo neposredne volitve jugoslovanskega predsednika in poslancev zgornjega doma zvezne skupščine.
Moratorij za vse sklepe Beograda
07. 07. 2000 17.58
Črnogorski parlament bo na današnjem zasedanju razglasil moratorij za vse sklepe zvezne skupščine, zvezne vlade in organov zvezne države, pišejo podgoriške Vijesti. Moratorij bo veljal tudi za ustavne spremembe, ki jih je včeraj sprejel zvezni parlament ZRJ in ki predvidevajo neposredne volitve jugoslovanskega predsednika in poslancev zgornjega doma zvezne skupščine.
Danes 9. obletnica samostojne države Slovenije
25. 06. 2000 14.22
Na današnji dan pred devetimi leti je takratna slovenska skupščina uzakonila Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracijo o neodvisnosti. Dan kasneje je bila suverena slovenska država slovesno razglašena, s čimer so se končala prizadevanja za njeno samostojnost in začel boj za njeno osamosvojitev.
Deveta obletnica samostojne države
24. 06. 2000 21.19
Pred dnevom državnosti, 25. junijem, so in še bodo po vsej Sloveniji potekale številne prireditve ob deveti obletnici samostojne države. Osrednja državna prireditev bo drevi na Trgu republike v Ljubljani, kjer bosta slavnostna govornika predsednik republike Milan Kučan in predsednik vlade Andrej Bajuk. V počastitev državnega praznika pa se bo na slavnostni seji drevi sešel tudi državni zbor, slavnostni govornik bo predsednik DZ Janez Podobnik. Tradicionalna srečanja so pripravili tudi nekatere politične stranke, civilna in veteranska združenja.
Za 5-letni moratorij davka na internetu
11. 05. 2000 11.04
Predstavniški dom ameriškega kongresa je z veliko večino sprejel predlog zakona o uvedbi petletne prepovedi pobiranja davka od poslovanja prek interneta. V ZDA ni zveznega davka na poslovanje prek interneta, ker je bil leta 1998 sprejet moratorij, ki ga skuša predstavniški dom z novim predlogom še podaljšati. Nekaj zveznih držav sicer zaračunava davek, vendar novi predlog predstavniškega doma predvideva tudi izločitev tega.
HMS je dnevno odprta organizacija
06. 05. 2000 13.43
<A HREF=http://meltingpot.fortunecity.com/iceland/363/index.html target=_blank> Helsinški monitor Slovenije </A> (HMS) je formalno nastal leta 1995, z delovanjem pa so kot neformalna skupina začeli že leto pred tem, ko so poskušali preprečevati izvrševanje deložacij iz vojaških stanovanj. Marca leta 1995 so uspeli doseči začasni moratorij na deložacije, ki je veljal do leta 1998.
Teden tibetanske kulture miru
17. 04. 2000 16.37
Društvo za podporo Tibetu je danes na tiskovni konferenci predstavilo prireditev teden tibetanske kulture miru, ki se je začel danes in bo trajal do 22. aprila. Predstavniki društva so v sodelovanju z Amnesty International začeli tudi mednarodno akcijo Moratorij 2000, s katero nameravajo zbrati 10 milijonov podpisov, ki jih bodo poslali vladam držav, v katerih izvršujejo smrtno kazen.
Konferenca OVSE o človekovih pravicah
28. 03. 2000 09.00
V državah članicah Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) se je z izjemo ZDA število smrtnih kazni zmanjšalo, je navedeno v delovnem poročilu včerajšnje konference OVSE o človekovih pravicah.
Mercator bo odkupil delnice Emone Merkur
23. 03. 2000 18.52
Po danes objavljenih uradnih podatkih je Mercatorjeva ponudba za odkup delnic družbe Emona Merkur uspela, saj jo je sprejelo 374 delničarjev, ki so bili imetniki 117.904 oz. 55,5 odstotka delnic družbe. Skupaj z 85.402 delnicami, katerih imetnik je bil Mercator že pred objavo ponudbe, omenjeni odkup predstavlja 95,7 odstotka vseh delnic družbe Emona Merkur.
Ponudba za odkup se danes izteka
20. 03. 2000 18.16
Enomesečna Mercatorjeva ponudba za odkup delnic Emone Merkur se danes izteka. Mercator se je za ponudbo za odkup odločil potem, ko se je v začetku februarja iztekel enoletni moratorij na ponudbo za prevzem Emone Merkur, delničarjem Emone Merkur pa tokrat za delnico ponuja 28.000 tolarjev. Poslovni sistem Mercator je imel na dan ponudbe v lasti že 85.402 delnici Emone Merkur oz. 40,2-odstotni lastniški delež, ponudba pa se je nanašala še na ostalih 127.049 izdanih Emoninih delnic. Z uspelim prevzemom bi svoj tržni delež povečal na 30 do 32 odstotkov.
Ponudba za prevzem Emone Merkur
19. 02. 2000 12.54
Poslovni sistem Mercator v današnjem dnevnem časopisju objavlja ponudbo za prevzem Emone Merkur. Ponudba velja mesec dni - od ponedeljka, 21. februarja, do 20. marca. Mercator se je za ponudbo za odkup odločil potem, ko se je v začetku februarja iztekel enoletni moratorij na ponudbo za prevzem Emone Merkur, delničarjem Emone Merkur pa tokrat za delnico ponuja 28.000 tolarjev.
Clinton bo preučil politiko smrtnih kazni
05. 02. 2000 16.35
Ameriški predsednik Bill Clinton bo pozitivno odgovoril na zahtevo po preučitvi politike smrtnih kazni na zvezni ravni, potem ko so v zvezni državi Illinois uvedli moratorij na usmrtitve, so sporočili iz Bele hiše.